Jedro

Opustitev pravočasne podaje pripomb vpliva na to, da se štejejo kasneje podane pripombe v okviru pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine za nedovoljene pritožbene novote. Povsem enako bi moralo veljati tudi za zastavnega upnika kot udeleženca v postopku (5. točka 16. člena ZIZ), upoštevaje ob tem, da se zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine lahko pritožbi poleg dolžnika tudi vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine (drugi odstavek 179. člena ZIZ).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da znaša tržna vrednost nepremičnine z ID znakom 1 (last dolžnika do celote) 11.112,61 EUR.

2. Zoper ta sklep se je pritožil udeleženec postopka po svoji pooblaščenki, in sicer zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pri čemer je pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi opozarja, da je udeleženec že od leta 2013 pri sporni nepremičnini vknjižen kot zastavni upnik. Vrednost nepremičnine je ocenjena prenizko, saj sodni cenilec ni upošteval, da se na sporni nepremičnini nahaja tudi objekt. Po podatkih GURS-a je vrednost sporne nepremičnine ocenjena na 74.709,00 EUR. Tudi sodni cenilec gradbene stroke Z.I. je leta 2013 sporno nepremičnino ocenil na znesek 36.036,00 EUR, pri čemer je ugotovil, da znaša vrednost objekta na nepremičnini 18.361,00 EUR, vrednost kmetijskega zemljišča pa 17.675,00 EUR. V tej zvezi je pritožnik pritožbi priložil tudi ustrezne dokaze.

3. Pritožba udeleženca je utemeljena.

4. Vrednost nepremičnine ugotovi izvršilno sodišče na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Ne iz ZIZ ne iz Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ne izhaja, da bi moralo izvršilno sodišče ob vročitvi cenilnega mnenja pozivati stranke postopka k morebitni podaji pripomb na poslano mnenje, vendar pa je sodna praksa (zaradi tega, da se strankam zagotovi pravica do izjave že pred sodiščem prve stopnje, in sicer pred izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine po prvem odstavku 179. člena ZIZ) izoblikovala procesno ukrepanje izvršilnega sodišča v smeri, da strankam ob vročitvi cenilnega poročila pošljejo tudi dopis, v katerem jih izrecno pozivajo, da v določenem roku podajo morebitne pripombe na prejeto cenitveno poročilo. Opustitev pravočasne podaje pripomb namreč vpliva na to, da se štejejo kasneje podane pripombe v okviru pritožbe zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Povsem enako bi moralo veljati tudi za zastavnega upnika kot udeleženca v postopku (5. točka 16. člena ZIZ), upoštevaje ob tem, da se zoper sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine lahko pritožbi poleg dolžnika tudi vsak, ki ima pravico biti poplačan iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine (drugi odstavek 179. člena ZIZ). V konkretnem primeru ni nobenega dvoma (tudi izvršilno sodišče je udeležencu vročilo sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine), da je pridobil udeleženec status (vknjiženega) hipotekarnega upnika pri nepremičnini z ID znakom 1 že v letu 2013 (redni izpisek iz zemljiške knjige - listovna št. 13 in 14 spisa). Ker pa v obravnavani zadevi udeleženec v postopku na prvi stopnji ni prejel cenitvenega poročila sodnega izvedenca in cenilca kmetijske stroke D.P. z dne 10.4.2016, na podlagi katerega je bila sporna nepremičnina s strani izvršilnega sodišča ocenjena na vrednost 11.112,61 EUR, temveč je to cenitveno poročilo udeleženec prejel šele ob vročitvi sklepa sodišča o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, se njegove pritožbene navedbe in dokazi štejejo kot pravočasni in dopustni. Do tega procesnega gradiva pa se sodišče prve stopnje ni opredelilo, zato je moralo pritožbeno sodišče (upoštevaje kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) pritožbi udeleženca ugoditi ter razveljaviti izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

6. V ponovljenem postopku se bo moralo izvršilno sodišče do tega procesnega gradiva opredeliti in ponovno izdati sklep o določitvi vrednosti sporne nepremičnine. Pri izdaji tega sklepa, ki mora seveda temeljiti na cenitvi sodnih cenilcev po trži vrednosti na dan cenitve, pa bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da na podlagi podatkov GURS (ocenjene vrednosti so namenjene množičnemu vrednotenju nepremičnin) ni mogoče opraviti primerjave tržne vrednosti nepremičnine s cenilnim mnenjem (1). Prav tako pa cenilnega mnenja ne more nadomestiti cenitev drugega cenilca, ki je bil (prej ali kasneje) privatno angažiran s strani stranke ali drugega udeleženca v postopku (2). V tej zvezi sodišče prve stopnje tudi ne bo moglo spregledati, da iz podatkov iz zemljiške knjige in zemljiškega katastra jasno izhaja, da predstavlja sporna nepremičnina v naravi kmetijsko zemljišče v površini 739 m² in pozidano zemljišče v površini 358 m², zato so dolžni cenilci pri izdelavi cenitvenega poročila upoštevati tudi podatke, ki izhajajo iz potrdila o namenski rabi zemljišča in pri tem nimajo proste presoje, ali bodo neki del zemljišča ocenjevali kot kmetijsko ali stavbno zemljišče (3).

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

op. št. 1: VSL sklep II Ip 2553/2015 in VSL sklep III Ip 1687/2014 op. št. 2: VSL sklep I Ip 2564/2015 op. št. 3: primerjaj VSC sklep I Ip 1/2015