Jedro

V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se omeji le na ugotavljanje o dovoljenosti in obrazloženosti ugovora. O utemeljenosti ugovora pa bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi opr. št. Ig 99/00261 z dne 6.10.1999 razveljavilo v 2. točki izreka, s katerim je bila dovoljena izvršba, zaradi plačila zneska 5.724.719,78 SIT s pripadki. Hkrati je odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku.

Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep v nasprotju z določbo 2. odst. 53. člena ZIZ. Navedbe dolžnika v ugovoru niso resnične in tudi ne dokazane, zato so neutemeljene. Ni res, da upnik ne bi upošteval vseh plačil dolžnika iz naslova posojilne pogodbe. Dejansko je upošteval tudi vsa plačila iz agignacijskih pogodb, ki jih je v dokaz ugovornih navedb priložil dolžnik. Pri tem je nekorektno ravnal, saj je priložil dvakrat enako pogodbo. Glede terjatev iz naslova opravljenih storitev pa sodišče ni upoštevalo dejstva, da je dolžnik sam navajal, da jih je le delno plačal, zaradi česar je neutemeljeno v celoti razveljavilo sklep o izvršbi. Delno plačilo je bilo izvedeno po vložitvi izvršilnega predloga.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verdostojne listine. Sklep o izvršbi lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (1. odst. 53. člena ZIZ), ki pa mora biti obrazložen. Če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija v celoti ali samo v delu, v katerem mu je naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, nato pa nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ). V postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, je torej odločanje sodišča prve stopnje omejeno le na ugotavljanje dovoljenosti in obrazloženosti ugovora. O utemeljenosti ugovora pa bo odločalo sodišče v pravdnem postopku.

Zato so pritožbene navedbe, da ugovor ni utemeljen neupoštevne. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se šteje kot neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je dolžnikov ugovor obrazložen. Saj z navedbami, da stanje terjatve iz naslova posojilne pogodbe ni pravilno niti v glavničnem znesku niti v obrestnem zato, ker upnik ni upošteval vseh njegovih plačil, dolžnik v celoti oporeka tej terjatvi. Te trditve je dokazoval z kopijami treh asignacijskih pogodb in kopijo enega virmana, ki se nanašajo na vračilo posojila. Dolžnik je tudi obrazloženo oporekal v celoti terjatvi, ki se nanaša na opravljene storitve, ki jih je upnik zaračunal dolžniku z računi, saj je trdil, da jih je plačal in sicer delno preko agignacij in delno z neposrednim nakazilom, pri čemer je tudi glede tega predložil dokaze.

Drugačne pritožbene trditve zato ne držijo.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. člene ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik s pritožbo ni uspel, zato nosi sam svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).