Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.

Izrek

Revizija zoper odločitev o stroških se zavrže. V ostalem se revizija zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik se je na delu pri toženi stranki 22. 11. 2002 telesno poškodoval pri izrezovanju utora v leseno letev, ko je s prsti leve roke zadel ob rezilo rezkarja. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je utrpel rane na sredincu, prstancu in mezincu leve roke, zdrobljen zlom zadnjega členka in zlom glavice srednjega členka prstanca in zdrobljen zlom zadnjega členka mezinca, pri čemer je bila potrebna amputacija vrškov prstanca v višini glavice srednjega člena in mezinca v višini baze končnega členka.

2. S tožbo je tožnik zahteval odškodnino za nepremoženjsko škodo: 5.500.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in 3.000.000,00 SIT za telesne bolečine. Prvostopenjsko sodišče mu je za prve prisodilo 3.000.000,00 SIT in za druge 1.500.000,00 SIT, od vsote pa je odštelo 510.000,00 SIT akontacije in zaradi presoje o tožnikovi 40% soodgovornosti za škodo toženko zavezalo k plačilu 2.394.000,00 SIT, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

Drugostopenjsko sodišče je odškodnino za telesne bolečine znižalo na 1.000.000,00 SIT in odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti na 2.000.000,00 SIT ter po odbitku akontacije in ob upoštevanju tožnikovega prispevka k nastanku škode toženko zavezalo k plačilu 1.290.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Sodbo sodišča druge stopnje z revizijo izpodbija tožnik iz revizijskih razlogov absolutne bistvene kršitve procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga njeno spremembo s ponovno vzpostavitvijo sodbe sodišča prve stopnje. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Revizija zoper stroškovno odločitev ni dovoljena.

6. Odločba o stroških postopka v sodbi se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Revizijo je dovoljeno vložiti samo zoper tisti sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena istega zakona). Sklep o pravdnih stroških ni takšen sklep. To pomeni, da tožnik z revizijo izpodbija odločbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (prvi in četrti odstavek 384. člena v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP). Zato jo je moralo revizijsko sodišče v tem delu zavreči (377. člen ZPP).

7. Revizija zoper sodbo ni utemeljena.

8. Po mnenju revidenta je pritožbeno sodišče kršilo procesne predpise s tem, da: ni pojasnilo razlogov, zaradi katerih je štelo, da je odškodnina za telesne bolečine v višini 1.500.000,00 SIT previsoka; ni pojasnilo razlogov za drugačno ugotovitev o trajanju in intenziteti telesnih bolečin od tiste, ki izhaja iz mnenja izvedenke medicinske stroke in iz izpovedi tožnika in zakaj ni sprejelo ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki temelji na teh dveh dokazih; ni navedlo razlogov, zaradi katerih je štelo, da je odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 3.000.000,00 SIT previsoka in da ustrezna odškodnina za to obliko škode znaša 2.000.000,00 SIT; ni pojasnilo, katerih ugotovitev izvedenke medicinske stroke in izpovedi tožnika o tej nepremoženjski škodi ni sprejelo, vse navedeno pa ima za posledico, da sodbe pritožbenega sodišča v izpodbijanem delu ni mogoče preizkusiti.

Očitki revidenta o procesnih kršitvah so neutemeljeni. Intenziteto in trajanje telesnih bolečin in duševnih bolečin zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti je ugotovilo sodišče prve stopnje. Te ugotovitve niso bile predmet pritožbenega preizkusa in se je sodišče druge stopnje pri presoji, ali je prvostopenjsko sodišče tožniku prisodilo odškodnino, ki je skladna z materialnopravnimi predpisi, oprlo prav nanje, kar je v razlogih izpodbijane sodbe (zadnji odstavek na 3. strani) tudi zapisalo, čeprav je v nadaljevanju bistvene dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča tudi povsem korektno povzelo, ne da bi jih pri tem, kot neutemeljeno trdi revizija, kakorkoli v tožnikovo škodo spremenilo ali relativiziralo. Na te ugotovitve, ki niso bile izpodbijane s pritožbo, je bilo vezano. Nanje je zaradi prepovedi vložitve revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano tudi revizijsko sodišče. Zaradi obojega so nedovoljene vse tiste revizijske trditve, ki s sklicevanjem na mnenje izvedenke medicinske stroke in na izpoved tožnika poskušajo prikazati, da je obseg tožnikove škode večji od pravnomočno ugotovljenega. Pritožbeno sodišče je pojasnilo tudi razloge, zaradi katerih je odškodnino za telesne bolečine in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti znižalo: zato, ker je bila na prvi stopnji odmerjena glede na dejanske ugotovitve istega sodišča in glede na kriterije iz 200. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) pretirana. Ovir za preizkus izpodbijane sodbe tako ni bilo in s tem tudi ne (opisno) uveljavljane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Tudi materialno pravo je pritožbeno sodišče uporabilo pravilno. Tožniku je prisodilo 15,3 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji na dan izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Ta odškodnina je primerna glede na trajanje in intenziteto telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter duševnih bolečin, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje (5. stran in začetek 6. strani sodbe) in v bistvenem povzelo pritožbeno sodišče (3. in 4. stran izpodbijane sodbe) in skladna z merili iz prvega odstavka 200. člena ZOR, primerjava z drugimi podobnimi primeri (drugi odstavek 200. člena ZOR) pa pokaže tudi, da ne odstopa v tožnikovo škodo od odškodnin, ki jih sodišča prisojajo drugim oškodovancem za primerljive škode.

10. V dovoljenem delu je torej revizija neutemeljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrnilo (378. člena ZPP).