Jedro

Predhodna odredba je le eno od v ZIZ predvidenih sredstev zavarovanja, katerih namen je zagotoviti možnost izvedbe bodoče izvršbe denarne terjatve. Ker je ista terjatev tožeče stranke že zavarovana z drugim sredstvom zavarovanja in sicer z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, so podani pogoji za prenehanje že izdane predhodne odredbe po določbi 2. točke prvega odstavka 264. člena ZIZ

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom P 2178/2012 z dne 21. 11. 2012 v pretežnem delu ugodilo predlogu tožeče stranke za izdajo predhodne odredbe in odredilo, da se v zavarovanje še neizvršljivih terjatev glavnice v višini 1.000.000,00 EUR, zakonitih zamudnih obresti od glavnice od 19. 7. 2012 dalje do plačila ter stroškov izvršilnega postopka v višini 63,00 EUR, ki jih ima tožeča stranka do tožene stranke na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 108332/2012 z dne 20. 7. 2012, odredi prepoved banki S. d.d., da ne sme dolžnikoma ali komu drugemu po njunem nalogu izplačati z njunih računov denarnih zneskov, za katere je sodišče odredilo predhodno odredbo; vpis zastavne pravice na deležu drugega toženca v družbi K. d.o.o.; vpis predznambe zastavne pravice v zemljiški knjigi pri v sklepu naštetih nepremičninah druge tožene stranke; rubež plače tožencev pri dolžnikovem dolžniku K. d.o.o..

2.Z izpodbijanem sklepom je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru tožene stranke zoper izdano predhodno odredbo ter sklenilo, da se postopek s predhodno odredbo opr. št. P 2178/2012-I z dne 21. 11. 2012 ustavi in se razveljavijo opravljena dejanja. Zemljiški knjigi je naložilo izbris predznambe zastavne pravice pri v sklepu naštetih nepremičninah last drugotožene stranke.

3.Proti temu sklepu se pravočasno pritožuje tožeča stranka in ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da sodišče zmotno šteje, da obstoječe zavarovanje s hipotekami zadostuje za poplačilo terjatve tožeče stranke in da se zadostnost zavarovanja presoja zgolj glede na višino vtoževane terjatve v tem postopku in glede na vrednost zavarovanja celotne terjatve, ki je podlaga za vtoževano terjatev. V primeru toženih strank gre za obveznost iz naslova avalov na menicah. Obveznost plačila po menici bo ugasnila šele, ko bo poplačana celotna terjatev tožeče stranke, ki trenutno znaša 17,3 mio EUR. V tem postopku vtoževana terjatev do toženih strank ne bo ugasnila ko oziroma če bo D. v. tožeči stranki poravnala 1.000.000,00 EUR s pp, razen v primeru izpolnitve v postopku predmetne izterjave. To pomeni, da terjatev do toženih strank ne bo ugasnila ko oziroma če se bo tožeča stranka poplačala do višine 1.000.000,00 EUR s pp iz hipotek na nepremičninah, temveč šele, ko bo njena terjatev do tožeče stranke 17,3 mio EUR v celoti poplačana. Tožeča stranka opozarja na dejstvo, da njena terjatev zaradi teka zakonskih zamudnih obresti stalno raste, medtem ko po drugi strani vrednost nepremičnin stalno pada in je trenutno nepremičnine izredno težko prodati. Istočasno pa je zavarovanje, ki ga je tožeča stranka pridobila v predmetnem postopku izterjave, neznatne vrednosti, saj gre zgolj za solastniške deleže ene tožene stranke na treh nepremičninah, katerih vrednost znaša cca 28.000,00 EUR, ob čemer se ne upošteva znižanje vrednosti zaradi prodaje zgolj solastniškega deleža in ne celotne nepremičnine. Za presojo zadostnega zavarovanja je torej relevantno izključno razmerje med terjatvijo, vtoževano v predmetnem postopku in zavarovanjem, pridobljenim v predmetnem postopku (ob izdaji sklepa 1.000.000,00 proti neznatna vrednost). Zgolj kadar je po navedenem kriteriju zavarovanje izkazano ustrezno oziroma zadostno, sodišče lahko ustavi postopek. Pri tem toženi stranki nista podali navedb ali dokazov o zavarovanjih, pridobljenih v tem postopku izterjave. Tudi če za presojo zadostnega zavarovanja uporabimo razmerje med celotno terjatvijo tožeče stranke po posojilnih pogodbah (ob izdaji sklepa 16.923.000,00 EUR) in vrednostjo zavarovanja po predmetnih posojilnih pogodbah oziroma seštevkom z zavarovanjem, pridobljenim v predmetnem postopku, pridemo do enakega rezultata, torej neustreznega zavarovanja. Tudi v kolikor sprejmemo stališče sodišča, da je tožeča stranka priznala trditev o vrednosti obstoječega zavarovanja do višine 16,8 mio EUR, ta znesek ne zadostuje za poplačilo celotne terjatve tožeče stranke na dan izdaje predhodne odredbe, ko je ta terjatev za več kot 123.000,00 EUR presegala domnevno priznano vrednost zavarovanja. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je relevantno vrednost zavarovanja presojalo po razmerju med vtoževano terjatvijo v predmetnem postopku, ki ni enaka celotni terjatvi do glavnega tožnika in domnevno vrednostjo zavarovanja, pridobljenega izven predmetnega postopka ter zaradi tega ustavilo postopek s predhodno odredbo.

4.Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Zavrača kot neutemeljene vse pritožbene trditve ter predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.V obravnavani zadevi je dolžnik v ugovoru zoper izdano predhodno odredbo predlagal razveljavitev sklepa in ustavitev postopka med ostalim tudi zato, ker ima tožeča stranka celotno terjatev do svojega dolžnika družbe D. v., že dovolj zavarovano s tem, ko je terjatev zavarovala z vpisom zastavne pravice v svojo korist na nepremičninah dolžnika in sicer na objektu „D. v.“, katerega ocenjena tržna vrednost presega 26.000.000,00 EUR. Sporno v tej zadevi je torej, ali so podani pogoji za prenehanje predhodne odredbe. Po 264. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo in razveljavi opravljena dejanja tudi v primeru, če dolžnik izkaže za verjetno, da je bila terjatev takrat, ko je bil izdan sklep o predhodni odredbi, že plačana ali dovolj zavarovana.

7.Terjatev tožeče stranke, ki jo v tej pravdni zadevi izterjuje od tožencev, znaša 1 mio EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 7. 2012 do plačila ter stroški izvršilnega postopka 63,00 EUR. Ta terjatev je del dolga do dolžnika družbe D. v. d.o.o. na podlagi sklenjenih posojilnih pogodb, ki znaša potrditvah tožeče stranke v pritožbi skupaj z obrestmi že nekaj čez 17,3 mio EUR. Družba D. v. d.o.o. je za zavarovanje svojih obveznosti po posojilnih pogodbah tožeči stranki izročila večje število menic, za katere plačilo sta se toženca zavezala kot menična poroka. Tožeča stranka je zaradi neizpolnitve obveznosti družbe D. v. d.o.o. poskusila vnovčiti menico, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi v obravnavanem postopku, vendar je bila vnovčitev menice pri glavnem dolžniku v celoti neuspešna, zato terjatev uveljavlja od obeh tožencev iz naslova avalov na menicah. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov za nepremičnine, last D. v. d.o.o., izhaja, da so za zavarovanje celotnega dolga po posojilnih pogodbah, v korist tožeče stranke na teh nepremičninah vpisane hipoteke. Vrednost zastavljenih nepremičnin je po oceni tožeče stranke 16,8 mio EUR.

8.Navedene ugotovitve, ki so v odločilnih delih med strankama nesporne oziroma izhajajo predvsem iz trditev tožeče stranke, so zadostna podlaga za pravilnost razlogov prvostopenjskega sodišča o verjetno izkazanem dejstvu, da je bila terjatev tožeče stranke ob izdaji sklepa o predhodni odredbi v tej zadevi že dovolj zavarovana. Predhodna odredba je le eno od v ZIZ predvidenih sredstev zavarovanja, katerih namen je zagotoviti možnost izvedbe bodoče izvršbe denarne terjatve (257. člen ZIZ). Ker je ista terjatev tožeče stranke že zavarovana z drugim sredstvom zavarovanja in sicer z zastavno pravico na nepremičninah dolžnika na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, so podani pogoji za prenehanje že izdane predhodne odredbe po določbi 2. točke prvega odstavka 264. člena ZIZ. Pri tem je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da je odločilna primerjava med terjatvijo, ki je predmet tega pravdnega postopka ter vrednostjo v korist tožeče stranke zastavljenih nepremičnin, iz katerih se lahko poplača pred strankama sporna terjatev v tej zadevi in ne primerjava, ki jo kot relevantno izpostavlja pritožba, torej razmerje med terjatvijo v tem postopku in zavarovanjem, pridobljenim v tem postopku (po oceni tožeče stranke neznatne vrednosti) oziroma razmerje med celotno terjatvijo tožeče stranke po vseh posojilnih pogodbah in vrednostjo nepremičnin dolžnika D. v. d.o.o., ki je bila predmet zavarovanja z zastavno pravico.

9.Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.