Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe v smeri, da se predlog tožene stranke nanaša na podatke, ki so razvidni iz javno dostopnih listin, konkretno iz izpisov iz sodnega registra za družbi A. d. o. o. in C. d. o. o., letnih poročil navedenih dveh družb za leto 2021 in prejšnja leta ter zapisa skupščine družbe C. d. o. o. z dne 8. 7. 2022. Že tožeča stranka sama namreč navaja, da je iz navedenih listin možno sklepati, da so delnice zastavljene. Pri čemer niti sama ne navede, iz konkretno katere od listin, na katere se sklicuje v pritožbi, so razvidni vsi varovani podatki, torej, katere in koliko delnic je zastavljenih ter komu so zastavljene. Zato pritožbene navedbe ne dajejo podlage za zaključek, da varovani podatki predstavljajo informacije, ki so javne in se zato ne morejo določiti kot poslovna skrivnost (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Upoštevajoč 39. člen v zvezi s 25. členom ZNVP-1 je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da varovani podatki niso splošno znani.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa povrniti 3.334,26 EUR stroškov pritožbenega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki in vsem osebam, ki se bodo seznanile s poslovno skrivnostjo zaradi udeležbe v postopku ali imajo dostop do listine – izpisa Centralne Klirinško depotne družbe – KDD „Celotni izpis stanja na računih vrednostnih papirjev v centralnem registru na dan: 30. 11. 2022 ob 23:59:59 za imetnika A. d. o. o., ki je označena kot „poslovna skrivnost“, se prepove uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti, in sicer podatkov o tem, da so delnice imetnika A. d. o. o., matična številka: ... v delniški družbi B., d. d., matična številka:..., zastavljene in komu so zastavljene.

2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in predlagala, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Tožena stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala, predlagala potrditev sklepa in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je tožena stranka s predlogom z dne 12. 12. 2022, ki ga je vložila skupaj s prvo pripravljalno vlogo, navedla, da vloga in priložene priloge vsebujejo poslovno skrivnost in predlagala, da pred njeno vročitvijo tožeči stranki sodišče sprejme sklep o varovanju poslovne skrivnosti in sprejme potrebne procesne ukrepe, s katerimi naj se prepreči posredovanje poslovne skrivnosti tretjim osebam. Sodišče prve stopnje je štelo, da je podala predlog za prepoved uporabe ali razkritja poslovne skrivnosti vsem osebam, ki se seznanijo s poslovno skrivnostjo zaradi udeležbe v postopku in imajo dostop do dokumentov, ki so del postopka, v smislu 8. člena Zakona o poslovni skrivnosti – ZPosS.

6. Tretji odstavek 8. člena ZPosS določa, da lahko sodišče na predlog imetnika poslovne skrivnosti prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti osebam, ki so se seznanjale s poslovno skrivnostjo ali domnevno poslovno skrivnostjo samo zaradi udeležbe v postopku ali imajo dostop do dokumentov, ki so del postopka in vsebujejo poslovno skrivnost oziroma domnevno poslovno skrivnost. Sodišče lahko prepove uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti ali domnevne poslovne skrivnosti tudi nasprotni stranki, če ne gre za poslovno skrivnost protipravne pridobitve, uporabe ali razkritja o kateri teče postopek. Navedena določba torej predstavlja možnost zaščite poslovnih skrivnosti med katerimkoli sodnim postopkom, saj uvaja možnost ohranitve njihove zaupnosti med samim postopkom oziroma možnost preprečitve njihovega nadaljnjega razkritja oziroma uporabe.

7. Višje sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih za presojo predloga tožene stranke za varstvo poslovne skrivnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da gre pri spornih podatkih za kumulativni obstoj predpostavk iz 2. člena ZPosS, ki morajo biti podane, da je določen podatek mogoče šteti za poslovno skrivnost. ZPosS v prvem odstavku 2. člena namreč določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ob izpolnjevanju nadaljnjih zahtev, in sicer: - je skrivnost, ki ni splošno znana ali lahko dosegljiva osebam v krogih, ki se običajno ukvarjajo s to vrsto informacij; - ima tržno vrednost; - imetnik poslovne skrivnosti je v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Domneva se, da je zahteva iz tretje alineje izpolnjena, če je imetnik poslovne skrivnosti informacijo določil kot poslovno skrivnost v pisni obliki in o tem seznanil vse osebe, ki prihajajo v stik ali se seznanijo s to informacijo, zlasti družbenike, delavce, člane organov družbe in druge osebe (drugi odstavek 2. člena ZPosS).

8. Neutemeljene so pritožbene navedbe v smeri, da se predlog tožene stranke nanaša na podatke, ki so razvidni iz javno dostopnih listin, konkretno iz izpisov iz sodnega registra za družbi A. d. o. o. in C. d. o. o., letnih poročil navedenih dveh družb za leto 2021 in prejšnja leta ter zapisa skupščine družbe C. d. o. o. z dne 8. 7. 2022. Že tožeča stranka sama namreč navaja, da je iz navedenih listin možno sklepati, da so delnice zastavljene. Pri čemer niti sama ne navede, iz konkretno katere od listin, na katere se sklicuje v pritožbi, so razvidni vsi varovani podatki, torej, katere in koliko delnic je zastavljenih ter komu so zastavljene. In iz navedenih listin v pritožbi povzema zgolj podatke o lastništvu oziroma lastniškem obvladovanju določenih oseb, zastavi poslovnih deležev, višini finančnih naložb in višini bilančnega dobička ter najetih posojilih, kar pa ne predstavlja podatkov, varovanih z izpodbijanim sklepom, ampak nenazadnje tudi po mnenju tožeče stranke same zgolj podatke, na podlagi katerih je možno le sklepati, da so delnice zastavljene. Zato pritožbene navedbe ne dajejo podlage za zaključek, da varovani podatki predstavljajo informacije, ki so javne in se zato ne morejo določiti kot poslovna skrivnost (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Upoštevajoč 39. člen v zvezi s 25. členom Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih – ZNVP-1 je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da varovani podatki niso splošno znani.

9. Na podlagi sprejema in vsebine Pravilnika o varovanju poslovne skrivnosti z dne 16. 5. 2020 je v luči okoliščin konkretnega primera sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je imetnik poslovne skrivnosti v danih okoliščinah razumno ukrepal, da jo ohrani kot skrivnost. Navedeno za presojo predpostavke za obstoj poslovne skrivnosti iz predhodno navedene tretje alineje prvega odstavka v zvezi z zakonsko domnevo iz drugega odstavka 2. člena ZPosS zadošča. Zato tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenim sklicevanjem na okoliščine, ki po njenem mnenju kažejo na namen, s katerim naj bi prva toženka podatke nedopustno zaščitila kot poslovno skrivnost. Ob tem tožena stranka utemeljeno opozarja, da gre v danih okoliščinah za pravico in odločitev vodstva družbe, ki temelji na ZPosS, da se osebam, ki so se seznanile s poslovno skrivnostjo samo zaradi udeležbe v postopku ali imajo dostop do dokumentov, ki so del postopka, prepove njihova nadaljnja uporaba ali razkritje. Ob tem tudi ne more biti pravno relevantno pritožbeno zatrjevanje, da je dejansko tožena stranka tista, ki je v tem postopku poslovno skrivnost razkrila. Gre namreč za primer, ko se v primeru vložitve tožbe, katere predmet ni sama poslovna skrivnost, stranka znajde v položaju, ko lahko svoje trditve dokaže z informacijami, ki so njena poslovna skrivnost, vendar z vložitvijo takšne vloge na eni strani tvega, da bo njena poslovna skrivnost med postopkom razkrita, na drugi strani pa zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena tvega neuspeh v sodnem postopku, če ne bo predložila zadostnih dokazil. V tovrstnih primerih tretji odstavek 8. člena ZPosS uvaja možnost za ohranitev zaupnosti poslovne skrivnosti med sodnim postopkom oziroma za preprečitev njenega nadaljnjega razkritja oziroma uporabe. Ker za takšen ukrep ZPosS ne zahteva, da predlagatelj utemelji škodo, ki bi jo lahko utrpel zaradi razkritja poslovne skrivnosti izven sodnega postopka, tudi pritožbene navedbe v tej smeri niso pravno relevantne za presojo izpodbijanega sklepa.

10. Neutemeljene so nadalje pritožbene navedbe, da izpodbijani sklep prepoveduje uporabo ali razkritje poslovne skrivnosti le tožeči stranki in s tem predstavlja ukrep, ki ji krši pravico do enakega obravnavanja. Iz izreka je jasno razvidno, da se prepoved glasi tako na tožečo stranko kot tudi na vse osebe, ki se bodo s poslovno skrivnostjo seznanile zaradi udeležbe v tem postopku in imajo dostop do te listine, s čemer je krog naslovnikov tudi dovolj določno opredeljen.

11. Višje sodišče nadalje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedlo razloge, na podlagi katerih je utemeljeno presodilo, da bi se s predhodno vročitvijo vloge, ki vsebuje poslovno skrivnost, izničil sam namen izdaje sklepa, s katerim se prepove uporaba ali razkritje poslovne skrivnosti katere od strank. V nadaljevanju postopka se je tožeča stranka z vlogo, ki je vsebovala poslovno skrivnost, seznanila in imela tudi pravico se o njej izjaviti, s čemer so bile varovane njene procesne pravice. Hkrati pa je bila prepoved v izpodbijanemu sklepu namenjena ohranitvi zaupnosti poslovne skrivnosti med tem postopkom in preprečitvi njenega nadaljnjega širjenja, zato opustitev predhodne vročitve predloga tožeči stranki ni vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

12. Višje sodišče je s tem odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so za odločitev odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13. Zaradi neuspeha s pritožbo tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa mora povrniti njene pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Stroški tožene stranke so odmerjeni v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT). Tožena stranka je upravičena do povračila stroškov za odgovor na pritožbo – 4.500 točk, materialne izdatke po 11. členu OT – 55 točk in 22% DDV, kar upoštevajoč vrednost točke po OT v višini 0,60 EUR, znaša skupaj 3.334,26 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).