Jedro

Rok iz drugega odstavka 60. člena ZKP je prekluzivni zakonski rok in ga sodišče ne more (pravno veljavno) podaljšati.

Nevednost ali očitna pomota vložnika se lahko nanaša le na vložitev vloge pri nepristojnem sodišču, ne pri drugem državnem organu, kot je državno tožilstvo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II.Oškodovanca kot tožilca se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Velenju na podlagi drugega odstavka 60. člena in drugega odstavka 87. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) vlogo oškodovanca kot tožilca A. A. z dne 12. 2. 2024, dopolnjeno po pooblaščeni odvetnici B. B. z dne 10. 3. 2025, zavrglo kot prepozno.

2.Zoper sklep se je pritožila pooblaščenka oškodovanca kot tožilca, kot je uvodoma zapisala, iz vseh pritožbenih razlogov, kot so navedeni v 370. členu ZKP. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep "spremeni" in "razveljavi".

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Iz neproblematiziranih razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov spisa izhaja, da je oškodovanec kot tožilec dne 15. 1. 2024 prejel sklep Okrožnega državnega tožilstva v Celju, tj. o zavrženju kazenske ovadbe zoper oba osumljenca, opr. št. Kt/4938/2023, v katerem je bil jasno poučen, da ima pravico v roku 30 dni od prejema sklepa vložiti predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj ali neposredni obtožni predlog pri Okrajnem sodišču v Žalcu. Ta prekluzivni rok iz drugega odstavka 60. člena ZKP se je iztekel dne 14. 2. 2024, pristojno sodišče pa je vlogo oškodovanca kot tožilca v smeri prevzema pregona prejelo šele dne 9. 5. 2024, tj. potem ko je bila sodišču odstopljena od Okrožnega državnega tožilstva v Celju. Evidentno je torej, da je oškodovanec kot tožilec zakonski rok za prevzem pregona zamudil, saj je vlogo dne 12. 2. 2024 (kljub opozorilu, da jo mora vložiti pri Okrajnem sodišču v Žalcu) vložil pri Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, k pristojnemu sodišču pa je prispela šele po poteku roka. V obravnavani situaciji ni uporabljiva niti določba šestega odstavka 87. člena ZKP, ki omogoča ekskulpacijo zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika, saj bi morala biti vloga pravočasno vložena pri nepristojnem sodišču, ne pa pri drugem državnem organu, kot je npr. državno tožilstvo. Posledično je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ki je vlogo zavrglo kot prepozno, povsem pravilna in zakonita ter skladna s kazenskoprocesno teorijo¹ in z utrjeno sodno prakso.

5.Ker je rok iz drugega odstavka 60. člena ZKP, kot pojasnjeno, prekluzivne narave in ga ni mogoče podaljšati, je ravnanje Okrajnega sodišča v Žalcu, ki je s sklepom I Kr 32702/2024 z dne 4. 2. 2025 pooblaščenki rok za dopolnitev predloga za pregon "podaljšalo",² brezpredmetno ter ne more imeti nobenih pravnih učinkov, saj sodišče ne more stranki podeliti več pravic, kot jih dovoljuje zakon.³ Odločitev prvega sodišča v napadenem sklepu, ki je prvotno vlogo oškodovanca kot tožilca zavrglo kot prepozno, ne oziraje se na sklep I Kr 32702/2024, je zato vendarle v skladu z zakonom, drugačne pritožbene trditve v tej smeri pa niso utemeljene.

6.Glede na vse navedeno in ob izostanku kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP). Oškodovanca kot tožilca, ki je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, je iz tega razloga plačila pritožbene sodne takse oprostilo.

-------------------------------

1Horvat Š.: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem; GV Založba, Ljubljana 2004, str. 201, tč. 13.

2Pooblaščenka je dne 10. 3. 2025 sicer vložila predlog, naj se opravi preiskava, kljub temu, da sta v vprašanju domnevni kaznivi dejanji iz pristojnosti okrajnega sodišča, ki preiskave ne pozna, mogoča pa so le posamezna preiskovalna dejanja po 431. členu ZKP.

3Iz enakih razlogov sta evidentno napačna tudi prejšnja sklepa Okrajnega sodišča v Žalcu I Kr 32702/2024-2 z dne 5. 8. 2024 in I Kr 32702/2024-7 z dne 3. 9. 2024.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 60, 60/2, 87, 87/6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.