Jedro

Za predmetno ugotovitveno tožbo tožeči stranki ni bilo treba izkazovati pravnega interesa za njeno vložitev iz 2. odst. 181. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), glede na to, da je že v 1. odst. 144. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL) določeno, da vloži upnik, katerega terjatev je prerekana, tožbo za ugotovitev prerekane terjatve po sklepu stečajnega senata o napotitvi upnika na takšen postopek. Vendar pa to velja le za tisto terjatev, ki je vsebovana v napotitvenem sklepu stečajnega senata, ne pa tudi za preostali del terjatve.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep o zavrženju tožbe (1. točka izreka).

Obrazložitev

Z delno zamudno sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) zavrglo tožbo, ki se nanaša na ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke zoper toženo stranko iz naslova zakonskih zamudnih obresti od glavnice 3.283,02 EUR po specifikaciji, ki je navedena v tej točki (za čas od zapadlosti posamičnih zneskov do 31.12.2006); 2.) ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko iz naslova zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.283,02 EUR od 1.1.2007 do plačila. Z dopolnilnim sklepom z dne 29.1.2008 je toženi stranki naložilo, da mora v 8 dneh povrniti tožeči stranki 37,04 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Proti navedeni odločitvi je v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, tožeča stranka vložila pritožbo (podrejeno pa tožbo) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in predlagala razveljavitev sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je prijavila svojo terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko in je to terjatev stečajni upravitelj v delu, ki se nanaša na glavnico v višini 3.283,02 EUR v celoti priznal, v delu, ki se nanaša na zakonite zamudne obresti pa v celoti prerekal. Stečajni senat je tožečo stranko s sklepom St 1 z dne 17.10.2007 napotil, da začne postopek za ugotovitev obstoja terjatve v delu, ki se nanaša na tek zamudnih obresti. Predmetni napotitveni sklep je bil zaradi napake prvostopenjskega sodišča pomanjkljiv (nanašal se je namreč le na zakonske zamudne obresti po 1.1.2007, ne pa tudi na pravilno prijavljene obresti za obdobje pred tem datumom), zaradi česar je tožeča stranka zoper njega vložila pritožbo, ki jo je sodišče po napotilu Višjega sodišča v Kopru obravnavalo kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ter ji v celoti ugodilo. Ker tožeča stranka v prekluzivnem roku za vložitev tožbe na ugotovitev obstoja prerekanega dela terjatve, prijavljene v stečaju, z dopolnilnim sklepom brez lastne krivde še ni razpolagala, je ugotovitveno tožbo morala vložiti na njegovi podlagi, pri čemer je svoj pravni interes za vtoževanje celotne prerekane terjatve (tudi v obrestnem delu, ki se nanaša na obdobje pred 31.12.2006), dokazovala z ostalimi tožbi priloženimi listinami (s prijavo terjatve z dne 21.8.2007, z ugovorom stečajnega upravitelja). Napačno je sklicevanje sodišča na 1. odst. 274. čl. in 2. odst. 181. čl. ZPP. Pravnih pravil iz teh določb ni mogoče razlagati tako, da je pravni interes v konkretnem primeru mogoče dokazati le z napotitvenim sklepom stečajnega senata. Sodišče tožeči stranki ne bi smelo odreči pravnega interesa za vložitev ugotovitvene tožbe ter bi obstoj tega interesa moralo ugotavljati na podlagi dokazov, ki jih je tožeča stranka priložila tožbi ter eventuelno na prvem naroku za glavno obravnavo. Je pa izpodbijani sklep izdan tudi v nasprotju s 108. čl. ZPP. Odsotnost napotitvenega sklepa lahko predstavlja kvečjemu formalno pomanjkljivost, zato bi morala biti tožeča stranka pozvana k dopolnitvi tožbe.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila ugotovitveno tožbo, pri čemer se je sklicevala na sklep stečajnega senata z dne 17.10.2007, opr. št. St 1, s katerim je bila napotena na pravdo za ugotovitev obstoja v stečajnem postopku nad toženo stranko prijavljene terjatve v delu, ki jo je stečajni upravitelj prerekal (tj. za zakonske zamudne obresti od glavnice 3.283,02 EUR).

Tožeča stranka s predmetno tožbo uveljavlja ugotovitev obstoja terjatve do tožene stranke od zgoraj navedene glavnice (sestoječe se iz posamičnih zneskov) za čas od zapadlosti posamičnih zneskov do 31.12.2006, pa tudi nadalje za obdobje od 1.1.2007 do plačila.

Po vpogledu v sklep stečajnega senata z dne 17.10.2007 o napotitvi tožeče stranke na pravdo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se navedeni sklep o napotitvi nanaša le na terjatev iz naslova zamudnih obresti od glavnice 3.283,02 EUR od 1.1.2007 do plačila, ne pa tudi za obdobje teka zamudnih obresti za obdobje od zapadlosti posamičnih zneskov v plačilo do 31.12.2006. Ker torej napotitveni sklep tega dela terjatve ne vsebuje, je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Za predmetno ugotovitveno tožbo tožeči stranki ni bilo treba izkazovati pravnega interesa za njeno vložitev iz 2. odst. 181. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), glede na to, da je že v 1. odst. 144. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l. RS, št. 67/93 s sprem.) določeno, da vloži upnik, katerega terjatev je prerekana, tožbo za ugotovitev prerekane terjatve po sklepu stečajnega senata o napotitvi upnika na takšen postopek. Vendar pa to velja le za tisto terjatev, ki je vsebovana v napotitvenem sklepu stečajnega senata, ne pa tudi za preostali del terjatve.

Sicer bi bilo mogoče tudi soglašati s pritožnikom, da bi tudi v takšni pravdi kot je obravnavana, tožeča stranka ob podanih relevantnih okoliščinah, pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe lahko izkazovala tudi mimo napotitvenega sklepa stečajnega senata. Relevantne okoliščine bi lahko bile tudi takšne, kot jih v pritožbi zatrjuje tožeča stranka: dejstvo, da je prijavila terjatev iz naslova zamudnih obresti za obdobje vse od zapadlosti v plačilo pa do plačila; da je stečajni upravitelj to terjatev v celoti prerekal in da je kljub temu stečajni senat izdal napotitveni sklep le za zamudne obresti za obdobje po 1.1.2007. Vendar pa je ključno, da teh trditev, ki jih tožeča stranka ponuja šele v pritožbi, v tožbi ni navajala, torej ni zatrjevala, da ima pravni interes iz opisanih razlogov za ugotovitveno tožbo tudi izven okvirov napotitvenega sklepa (1. odst. 337. čl. ZPP). Glede na to njenih trditev v pritožbi ni mogoče upoštevati, prav tako pa ni mogoče soglašati z njenim stališčem, da bi jo moralo sodišče prve stopnje pozvati k dopolnitvi tožbe po 108. čl. ZPP zaradi odsotnosti napotitvenega sklepa v opisanem delu.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.