Jedro

Prvostopni organ je z odločbo z dne 8. 1. 2013 odločil o varstvenem dodatku in ga tožniku priznal v višini 223,60 EUR za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 21. 10. 2016 tožnik varstvenega dodatka v takšni višini ni izpodbijal, pač pa je vztrajal, da mu varstveni dodatek za sporno obdobje ni bil izplačan. Postavljen tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna varstveni dodatek v višjem znesku in odpravi izpodbijani odločbi, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Glede na to, da višina varstvenega dodatka niti ni bila več sporna, posledično pa tudi ne citirani odločbi, s katerima je bilo odločeno o varstvenem dodatku, bi sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa lahko zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke št. ... z dne 20. 6. 2014 in št. ... z dne 8. 1. 2013 ter za čas od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012 priznanje varstvenega dodatka v višjem znesku.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava oziroma, kot navaja tožnik, izpodbija sodbo v celoti, ker sodni organ ni preveril od Višjega delovnega in socialnega sodišča naložene podatke z vso skrbnostjo. Navaja, da se je pritožil, ker je pri 130,00 EUR letnega katastrskega dohodka iz lastništva nepremičnin imel pravico do višje denarne socialne pomoči v višini 41,81 EUR in se sprašuje, kje je ostalo teh 41,81 EUR mesečno za sporno 6-mesečno obdobje, to je preko 400,00 EUR za vseh 6 mesecev. Sprašuje se, zakaj je vsaka nova odločba prispela s 4 do 5-mesečno zamudo in tik pred iztekom veljavnosti prejšnje odločbe. Za celotno odobreno obdobje ni imel zdravstvenega zavarovanja, ki ga je potreboval, saj že vrsto let boluje zaradi klopnih ugrizov, pa se ni mogel zdraviti. Ima bergle in se z njima zelo težko premika. Bojuje se za golo preživetje, brez rednega mesečnega dohodka. Navaja, da mu je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani prepovedalo nudenje pravne pomoči, ki mu je bila dodeljena. Opisuje primer 79 let stare ženske, ki ni upravičena do pravice kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev že več let. Pri njem gre za vprašanje denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, vendar za različno obdobje. Vztraja, da varstvenega dodatka tudi ni dobil v celoti izplačanega. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano prvostopno sodbo razveljavi, da bo lahko prišel do svojih socialnih pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. VII Ps 1574/2014 z dne 4. 4. 2016 postopek ustavilo, ker se tožnik ni udeležil večih narokov, niti se ni opravičil, čeprav je bil v vabilu opozorjen na posledice izostanka. Takšen sklep je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Psp 334/2016 z dne 7. 7. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, ker je ugotovilo, da tožnik ni bil pravilno vabljen. Sodišču prve stopnje je naložilo, da to pomanjkljivost odpravi, torej, da tožnika na narok pravilno vabi, hkrati pa še preveri, ali je tožniku odobrena brezplačna pravna pomoč in dodeljen odvetnik za zastopanje.

5. V novem postopku je sodišče prve stopnje postopalo skladno s 361. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) in skladno z napotki pritožbenega sodišča odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti ter tožnika pravilno vabilo na narok, ki se ga je tudi osebno udeležil skupaj s pooblaščencem. Pojasnila sta, da tožnik nima odobrene brezplačne pravne pomoči tako, da je bilo razčiščeno tudi to vprašanje, ki je bilo sodišču prve stopnje naloženo v sklepu pritožbenega sodišča. 6. V tem sporu je sodišče prve stopnje na podlagi tožbe priporočeno po pošti vložene dne 18. 8. 2014, presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 20. 6. 2014 (priloga A1), s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 8. 1. 2013. S slednjo odločbo, ki jo je Center za socialno delo A. izdal po uradni dolžnosti, je odločil, da je tožnik upravičen do varstvenega dodatka v višini 223,60 EUR za čas od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012. 7. Iz listinske dokumentacije in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik na dan 1. 1. 2012 upravičen do državne pokojnine po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1). Centri za socialno delo so bili na podlagi 66. in 68. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZSVarPre) dolžni ugotoviti, ali upravičenci, ki so bili ob začetku uporabe tega zakona, to je 1. 1. 2012, upravičeni bodisi do denarnih socialnih pomoči, varstvenega dodatka ali do državne pokojnine, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialnovarstvenih prejemkov po tem zakonu in o tem izdati ustrezno odločbo. Gre za odločbo, s katero v takem primeru center za socialno delo v celoti ali delno razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu priznana ena od zgoraj navedenih socialnih prejemkov in določi njeno drugo višino ali določi drugo obdobje prejemanja po tem zakonu in sicer z začetkom uporabe ZSVarPre, to je od 1. 1. 2012 dalje.

8. V 49. členu ZSVarPre je določeno, da imajo pravico do varstvenega dodatka osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški in so upravičene do denarne socialne pomoči oziroma bi do nje lahko bile upravičene, ali katerih lastni dohodek presega višino njihovega minimalnega dohodka, in zaradi tega niso upravičene do denarne socialne pomoči, ne presega pa višine njihovega minimalnega dohodka oziroma seštevka minimalnih dohodkov, določenega na način iz 50. člena tega zakona.

9. V obravnavanem primeru je prvostopni organ z odločbo z dne 8. 1. 2013 odločil o varstvenem dodatku in ga tožniku priznal v višini 223,60 EUR za obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012. Iz zapisnika z glavne obravnave z dne 21. 10. 2016 tožnik varstvenega dodatka v takšni višini ni izpodbijal, pač pa je vztrajal, da mu varstveni dodatek za sporno obdobje ni bil izplačan. Postavljen tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna varstveni dodatek v višjem znesku in odpravi izpodbijani odločbi, je sodišče prve stopnje zavrnilo. Glede na to, da višina varstvenega dodatka niti ni bila več sporna, posledično pa tudi ne citirani odločbi, s katerima je bilo odločeno o varstvenem dodatku, bi sodišče tožbo zaradi pomanjkanja pravnega interesa lahko tudi zavrglo, kar pa ne vpliva na samo odločitev oziroma ni za tožnika nobenih negativnih pravnih posledic.

10. Glede na dokazilo, ki ga je predložila tožena stranka (priloga B4) je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je bil varstveni dodatek za celotno obdobje od 1. 1. 2012 do 30. 6. 2012 na tožnikov račun nakazan v skupnem znesku 1.341,60 EUR, to je za 6 mesecev po 223,60 EUR, kakršen znesek varstvenega dodatka je bil tožniku priznan z odločbo z dne 8. 1. 2013, ki je bila potrjena z dokončno odločbo z dne 20. 6. 2014. Tako, da so neutemeljene pritožbene navedbe, da mu še ni bil izplačan varstveni dodatek za obdobje šestih mesecev.

11. V zvezi s tožnikovim vztrajanjem, da se je pritožil na odločbo o priznanju denarne socialne pomoči in da odločbe nikoli ni prejel, pa se je sodišče prve stopnje potem, ko je tožena stranka posredovala tudi odločbe o priznani pravici do denarne socialne pomoči in sicer odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 23. 4. 2012 (priloga B3) in odločbo tožene stranke št. ... z dne 18. 4. 2013 (priloga B7), prepričalo, da je tožena stranka z odločbo z dne 18. 4. 2013 odločila o tožnikovi pritožbi in ne drži, kot zatrjuje pritožba.

12. Ker pa iz tožbe, vložene dne 18. 8. 2014, ni razvidno, da bi tožnik z njo izpodbijal citirani odločbi z dne 18. 4. 2013 in z dne 23. 4. 2012, pa v tej zadevi vprašanje, ali je tožena stranka odločila o tožnikovi pritožbi, vloženi zoper prvostopno odločbo z dne 23. 4. 2012, ni relevantno. Izrecno je namreč v tožbi navedeno, da se ta spor nanaša na odločbo št. .... Tudi sicer, če bi se tožba vložena 18. 8. 2014 nanašala še na odločbi z dne 23. 4. 2012 in z dne 18. 4. 2013, pa bi bila ta vložena po preteku 30 dni od prejema odločbe z dne 18. 4. 2013 in bi takšno tožbo sodišče moralo v vsakem primeru kot prepozno zavreči. To pa pomeni, da ne bi bili izpolnjeni pogoji za vsebinsko obravnavanje zadeve. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na denarno socialno pomoč in na citirani odločbi z dne 23. 4. 2012 in z dne 18. 4. 2013 so že iz tega razloga neupoštevni in neutemeljeni.

13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.