Jedro

Utemeljeno je bil zavržen predlog za obnovo postopka po 9. točki 1. odstavka 249. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožečih strank proti sklepu Oddelka za varstvo okolja, urejanje prostora ter promet in zveze občine, s katerim je bil zavržen predlog tožečih strank za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo z dne 9.1.1991. Ugotovila je, da je organ prve stopnje postopal pravilno, ker je pritožbo tožnikov štel za predlog za obnovo postopka in ker je ocenil, da objekt investitorjev po svojem namenu, legi, velikosti in izvedbi ne more vplivati na zemljišče obeh tožnikov. Zato tožnikoma ni bila priznana lastnost stranke v tem postopku. Po stališču tožene stranke dejstvo, da investitorja v stanovanjski hiši opravljata kovinsko dejavnost, ne more biti pravno pomembno za odločitev v tej zadevi. Tudi sum, da bosta investitorja v dvoriščnem objektu opravljala to dejavnost, ne zadostuje za to, da se tožnikoma prizna lastnost stranke. Dovoljenje je bilo namreč izdano za gradnjo shrambe za premog, drva, material in orodje in ne za delavnico.

Tožnika v tožbi navajata, da sta vložila pritožbo in ne predlog za obnovo postopka. Izpodbijala sta lokacijsko dokumentacijo, ki je bila izdana protizakonito. Kopija zemljiško katastrskega načrta ne ustreza dejanskemu stanju na obstoječem zemljišču. Dejansko obstajajo tudi objekti, ki niso bili legalizirani. Vrisana je še vedno stara stanovanjska stavba, ki več ne obstaja, ni pa vrisana novozgrajena. Tožnika smiselno predlagata, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Prizadeti stranki v upravnem sporu v odgovoru na tožbo navajata, da so trditve tožnikov neresnične. Na njuni parceli ni bil noben objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja, tožnika pa imata na svoji parceli dva objekta, za katera si še do danes nista pridobila niti lokacijskega niti gradbenega dovoljenja. Proti njima je že ukrepala urbanistična inšpekcija.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnih spisov, ki jih je predložila tožena stranka, je razvidno, da sta tožnika vložila pritožbo, torej v času, ko je bilo spremenjeno lokacijsko dovoljenje že dokončno. Zoper dokončno odločbo pa pritožba ni več možna, pač pa je dopustna obnova upravnega postopka ob pogojih 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ker tožnika v upravni postopek nista bila pritegnjena, bi bila možna obnova postopka po 9. točki 249. člena ZUP. Ta določa, da se postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če osebi, ki bi bila morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe. Ugovor tožnikov, da bi moral upravni organ obravnavati njuno pritožbo kot redno pravno sredstvo, tedaj ni utemeljen.

Sodišče pritrjuje razlogom tožene stranke, da investitorjev objekt, ki je lociran na severozahodnem delu njegove parcele v ničemer ne ogroža zemljišča tožnikov, ki le v severovzhodnem delu parcele investitorjev meji na parcelo tožnikov. Ker v dvoriščnem objektu investitorjev ni predvidena kovinska delavnica, ki bi lahko s hrupom ogrožala okolje, pač pa shramba za premog, drva, material in priročno orodje, sta upravna organa prve in druge stopnje pravilno zaključila, da tožnika v tem lokacijskem postopku ne moreta imeti lastnosti prizadete stranke. Zato je bil predlog za obnovo postopka utemeljeno zavržen in tožena stranka je pritožbo zakonito zavrnila. Izrek sodbe temelji na določbi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS).

Določbe ZUP in ZUS je sodišče uporabilo kot republiške predpise na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).