Jedro

Pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišče prve stopnje, da v predmetni zadevi upnika izvršbo nista predlagala kot solidarna upnika. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter podatkov spisa sta upnika v predlogu za izvršbo, ki ga je vložil njun pooblaščenec, pri podatkih za plačilo navedla eno št. računa njunega pooblaščenca. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno zatrjuje, da sta upnika vsak zase zahtevala od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Dolžnik je dolžan upnikoma v roku 8 dni od prejema tega sklepa povrniti 223,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude dalje do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika z dne 15. 2. 2019 sklep o izvršbi I 43/2019 z dne 6. 2. 2019 (I. točka izreka), zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe z dne 17. 7. 2019 (II. točka izreka), zavrnilo dolžnikov predlog za povrnitev stroškov, nastalih z ugovorom in s predlogom za odlog izvršbe (III. točka izreka) ter zavrnilo predlog upnikov M. G. in B. G. za povrnitev stroškov nastalih z odgovorom na ugovor dolžnika ter odgovorom na dolžnikov predlog za odlog izvršbe (IV. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), vse v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zatrjuje, da je predlog za izvršbo postavljen v skupnem znesku tako za upnico M. G. kot tudi za upnika B. G. Ker se uveljavlja zahtevek solidarnih upnikov, iz izvršilnega naslova pa ne izhaja, da bi bila upnika solidarna, zavrača plačilo po sklepu o izvršbi. Ker se sodišče z ničemer ne opredeli o dolžnikovih trditvah o solidarnem zahtevku upnikov, očita tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ, saj ni razlogov o odločilnih dejstvih. Poudarja, da bi v predlogu za izvršbo in posledično sklepu o izvršbi sodišče moralo konkretizirati terjatev upnice in upnika. Predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev izpodbijanega sklepa ter ustavitev izvršilnega postopka z ustrezno stroškovno posledico. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo upnika nasprotujeta pritožbenim trditvam in predlagata njeno zavrnitev. Priglašata stroške vloženega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Razlogi sodišča prve stopnje o pravno relevantnih dejstvih so konkretni, jasni in prepričljivi, si ne nasprotujejo in ne nasprotujejo izreku, zato so pritožbeni očitki o obremenjenosti sklepa z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, neutemeljeni. V kolikor pa se pritožba z razlogi ne strinja, pa lahko to predstavlja le pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe materialnega prava1. 6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil sklep o izvršbi v konkretni zadevi izdan zaradi uveljavitve upnikove denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, in sicer sodbe Okrožnega sodišča v Celju P 455/2014 z dne 5. 10. 2017 iz katerega izhaja, da je tožeča stranka (v predmetnem postopku dolžnik) dolžna v roku 15 dni povrniti toženima strankama (upnikoma) pravdne stroške v znesku 1.649,02 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Pri tem navedena določba ZIZ še določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Tako ni mogoče šteti, da je ugovor utemeljen, kadar dolžnik sicer v ugovoru navede določena dejstva, ki pa niso pravno pomembna, ali kadar na primer predlaga dokaze, ki niso v nikakršni vezi s pravno pomembnimi dejstvi. Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo, pri čemer so ugovorni razlogi v prvem odstavku 55. člena ZIZ tudi primeroma navedeni.

8. Pritožba sicer pravilno izpostavlja, da iz izvršilnega naslova ne izhaja solidarnost upnikov. Vendar pa pritožbeno sodišče potrjuje zaključek sodišče prve stopnje, da v predmetni zadevi upnika izvršbo nista predlagala kot solidarna upnika. Kot izhaja iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter podatkov spisa sta upnika v predlogu za izvršbo, ki ga je vložil njun pooblaščenec, pri podatkih za plačilo navedla eno št. računa njunega pooblaščenca. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno zatrjuje, da sta upnika vsak zase zahtevala od dolžnika izpolnitev celotne obveznosti. Kot pravilen je zato potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da upnika skupaj izterjujeta od dolžnika znesek 2.483,26 EUR s pripadki ter da je dolžnikov ugovor, da terjatev ni prešla na upnika neutemeljen.

9. Pritožbeno sodišče je ob obrazloženem pritožbo dolžnika, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), saj tudi ob preizkusu izpodbijane odločitve v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ), ni zasledilo kakšnih kršitev oz. nepravilnosti.

10. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, ni možen zaključek, da sta mu upnika pritožbene stroške povzročila neutemeljeno, zato je v zvezi s temi stroški pritožbeno sodišče odločilo, da jih dolžnik krije sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

11. Ker je odgovor na pritožbo pripomogel k vsebinski odločitvi, so stroški, nastali v zvezi z njim za izvršbo bili potrebni, zato jih je dolžnik dolžan povrniti upnikoma (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče jih je odmerilo in priznalo po stroškovniku, skladno z veljavno Odvetniško tarifo (OT), in sicer je upnikoma priznalo stroške odgovora na pritožbo v višini 300 točk (6. točka tar. št. 27 OT), 2 % materialnih stroškov od skupne vrednosti storitve (tretji odstavek 11. člena OT) ter 22 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znese 223,99 EUR stroškov odgovora na pritožbo, ki jih mora upnikoma povrniti dolžnik v roku 8 dni od prejema tega sklepa, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Nagrade za posvet s stranko pritožbeno sodišče ni priznalo, saj je ta storitev zajeta že v nagradi za odgovor na pravno sredstvo.

1 Primerjaj tudi: Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, stran 309.