Jedro

Dolžnik zaradi starosti težje sprejema dejstvo, da je ostal brez premoženja, s čimer je povezano tudi njegovo slabše zdravstveno stanje, tega osebnega dolžnikovega stanja pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo v zadostni meri. Po oceni pritožbenega sodišča ga je treba upoštevati tako, da se dolžniku preizkusno obdobje skrajša za šest mesecev.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep delno spremeni tako, da se dolžniku skrajša preizkusno obdobje za 6 (šest) mesecev, tako da se izteče 15. 1. 2022. II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika, s katerim je uveljavljal, da je preizkusno obdobje treh let predolgo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil. Še enkrat je pojasnil vse okoliščine primera, ki so povzročile njegovo insolventnost ter navedel, da od sodišča pričakuje skrajšanje preizkusnega obdobja na razumni rok.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. V ugovoru zoper odpust obveznosti, v katerem je dolžnik uveljavljal, da je preizkusno obdobje treh let predolgo, je izpostavil svojo starost (star je 74 let), psihično in zdravstveno stanje ter svoje finančno stanje, glede na dejstvo, da že 12 let poplačuje dolgove izbrisane družbe, pri poslovanju katere pa se ni nič okoristil. Podal je tudi mnenje, da bi bilo 12 mesečno preizkusno obdobje dovolj dolgo.

5. Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti (peti odstavek 400. člena ZFPPIPP). V osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP pa je določeno, da, ne glede na peti odstavek 400. člena ZFPPIPP, lahko sodišče na predlog upravitelja določi preizkusno obdobje, ki je krajše od dveh let, vendar ne krajše od šest mesecev od začetka postopka odpusta obveznosti, če stečajni dolžnik nima prejemkov, ki bi ob upoštevanju izločitev ali omejitev iz drugega ali tretjega odstavka 389. člena tega zakona spadali v stečajno maso, ali če je znesek teh prejemkov neznaten (1. točka osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP), in ob dodatnem pogoju, da ni izgledov, da bi bil stečajni dolžnik v naslednjih dveh letih zmožen pridobivati pomembno višje prejemke od prejemkov, ki jih prejema v času odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti, ali pridobiti premoženje večje vrednosti (2. točka osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je, glede na dolžnikovo mnenje, da bi bilo 12 mesečno preizkusno obdobje dovolj dolgo, v obrazložitvi sklepa navedlo jasne razloge, iz katerih izhaja, da pri dolžniku, glede na višino njegove pokojnine, niso izpolnjeni pogoji iz osmega odstavka 400. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo; v tem delu pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik dejanskega stanja niti ne izpodbija. Zato je sklep v delu, v katerem je zavrnjen dolžnikov ugovor za skrajšanje preizkusnega obdobja pod dve leti, pravilen.

6. Iz razlogov izpodbijanega sklepa tudi izhaja, da je sodišče prve stopnje potrdilo odločitev o triletnem preizkusnem obdobju, ki pa jo pritožnik prav tako izpodbija s trditvami, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo vseh ugotovljenih dejstev in okoliščin, od katerih je odvisna dolžina preizkusnega obdobja.

7. Dolžina preizkusnega obdobja (od dveh do petih let) se določi glede na starost stečajnega dolžnika, njegove družinske razmere, njegovo zdravstveno stanje ter druga osebna stanja in upoštevaje razloge za njegovo insolventnost (četrti odstavek 400. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da pri dolžniku niso podane vse okoliščine iz petega odstavka 400. člena ZFPPIPP, ki bi narekovale določitev najnižjega preizkusnega obdobja dveh let. Strinja pa se tudi s pritožnikom, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo težav pritožnika, povezanih z dejstvom, da je ostal brez premoženja v starosti 75 let. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da bi bilo za skrajšanje preizkusnega obdobja v konkretnem primeru odločilno le tako zdravstveno stanje, ki bi terjalo težjo terapijo ali hospitalizacijo. Če bi šlo za tak primer, bi bili nedvomno izpolnjeni pogoji za določitev najnižjega preizkusnega obdobja. Ker pa dolžnik nima hudih zdravstvenih težav, očitno pa zaradi starosti težje sprejema dejstvo, da je ostal brez premoženja, s čimer je povezano tudi njegovo slabše zdravstveno stanje, po oceni pritožbenega sodišča tega osebnega dolžnikovega stanja sodišče prve stopnje ni upoštevalo v zadostni meri. Po oceni pritožbenega sodišča ga je treba upoštevati tako, da se dolžniku preizkusno obdobje skrajša za šest mesecev.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi dolžnika delno ugodilo in izpodbijani sklep delno spremenilo (3. točka 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).