Jedro

Z vročitvijo predloga za obnovo postopka nasprotni stranki se je v postopku obnove vzpostavila kontradiktornost, katere odraz je pravica do izjave v postopku. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki odgovor tožene stranke na predlog za obnovo postopka sicer vročilo, vendar je o predlogu odločilo, ne da bi pred odločitvijo razpisalo narok in ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o navedbah odgovora na predlog izjavi. Hkrati je izpodbijano odločitev o zavrženju predloga v bistvenih elementih oprlo ravno na trditve in dokaze iz odgovora na predlog.

S takšnim nezakonitim postopanjem je sodišče prve stopnje tožečo stranko onemogočilo v njeni pravici do izjave v postopku oziroma ji ni bila dana možnost enakopravnega obravnavanja pred sodiščem, s čemer je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom I Pg 208/2018 z dne 2. 10. 2018 predlog tožeče stranke za obnovo postopka kot prepoznega zavrglo. Z izdajo dopolnilnega sklepa I Pg 201/2011 z dne 10. 10. 2018 je odločilo o stroških v zvezi s predlogom za obnovo postopka in tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki v roku 15 dni od prejema sklepa povrniti stroške v višini 3.315,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

2. Proti tema sklepoma se pritožuje tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka z obrazložitvijo, da je sodišče prve stopnje kršilo pravilo kontradiktornosti postopka, ker tožeči stranki ni dalo možnosti, da bi se opredelila oziroma izjavila o navedbah tožene stranke, hkrati pa se je sodišče pri svoji odločitvi o zavrženju predloga za obnovo postopka v celoti oprlo na navedbe tožene stranke iz odgovora na predlog, glede katerih tožeči stranki ni dalo možnosti, da nanje odgovori, ter kljub temu, da je sodišče za svojo odločitev opravilo vsebinsko presojo navedb obeh pravdnih strank, opustilo izvedbo naroka, s čemer je bila kršena kontradiktornost postopka odločanja o predlogu obnove pravdnega postopka. Po stališču tožeče stranke pa je sodišče prve stopnje tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejstva glede pravočasnosti predloga za obnovo postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča prve stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanih sklepov v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona ugotavlja, da je odločitev o zavrženju predloga za obnovo postopka obremenjena s postopkovno kršitvijo absolutne narave, ki narekuje njeno razveljavitev, posledično pa je treba razveljaviti tudi izpodbijano stroškovno odločitev.

6. V obravnavani zadevi je tožeča stranka predlagala obnovo postopka, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem na Ptuju pod opr. št. I Pg 201/2011. Postopek je pravnomočno končan, odločeno je bilo tudi o reviziji tožeče stranke, ki je bila zavrnjena. Predlog za obnovo postopka je tožeča stranka utemeljevala na podlagi novega dejstva in novega dokaza, za katerega je tožeča stranka izvedela šele 11. 6. 2018 z vpogledom v spis kazenskega postopka, medtem ko je v postopku I Pg 201/2011 s tem dokazom razpolagala in za to dejstvo vedela zgolj tožena stranka. V predlogu je tožeča stranka navajala dejstva in predlagala dokaze glede pravočasnosti predloga in obstoja zakonitega razloga za obnovo postopka.

7. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev, potem ko je predlog za obnovo postopka vročilo v odgovor toženi stranki, sprejelo z obrazložitvijo, da je predlog prepozen. Ni sledilo navedbam tožeče stranke glede pravočasnosti predloga, pač pa se je v zvezi z ugotovitvijo dejstva, kdaj je stranka mogla sodišču navesti novo dejstvo oziroma nove dokaze, oprlo na dejstva in listine, ki jih je v odgovoru na predlog zatrjevala in priložila tožena stranka.

8. V skladu z določili 398. člena ZPP prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog za obnovo postopka zavrže s sklepom predsednik senata brez naroka (prvi odstavek 398. člena ZPP). Če predsednik senata ne zavrže predloga, vroči izvod predloga nasprotni stranki; ta ima pravico v 15. dneh nanj odgovoriti. Ko prispe k sodišču odgovor na predlog ali ko poteče rok za odgovor, določi predsednik senata narok za obravnavanje predloga (drugi odstavek 398. člena ZPP).

9. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje, s tem ko je po vročitvi predloga za obnovo postopka, o predlogu odločilo brez izvedbe naroka, odločitev, ki jo je sprejelo, pa utemeljevalo na dejstvih in dokazih, ki jih je v odgovoru na predlog navajala in predložila tožena stranka, bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

10. Z vročitvijo predloga za obnovo postopka nasprotni stranki se je v postopku obnove vzpostavila kontradiktornost, katere odraz je pravica do izjave v postopku. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki odgovor tožene stranke na predlog za obnovo postopka sicer vročilo, vendar je o predlogu odločilo, ne da bi pred odločitvijo razpisalo narok in ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o navedbah odgovora na predlog izjavi. Hkrati je izpodbijano odločitev o zavrženju predloga v bistvenih elementih oprlo ravno na trditve in dokaze iz odgovora na predlog.

11. S takšnim nezakonitim postopanjem je sodišče prve stopnje tožečo stranko onemogočilo v njeni pravici do izjave v postopku oziroma ji ni bila dana možnost enakopravnega obravnavanja pred sodiščem, s čemer je podana kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tako ugotovljena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka narekuje razveljavitev izpodbijanega sklepa o zavrženju predloga za obnovo postopka in posledično tudi sklepa o odmeri stroškov, nanašajočih se na ta predlog. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklepa sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP). Slednje bo v ponovljenem postopku moralo odpraviti ugotovljeno procesno kršitev, razpisati narok za odločitev o predlogu in nato o predlogu ponovno odločiti.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.