Jedro

Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj je torej pravočasno grajanje, poleg tega pa je ugovor vezan na zahtevek na plačilo storitve, v zvezi s katero je naročnik uveljavljal napake in ne na katerikoli zahtevek (kot je bilo v predmetni zadevi, saj se je zahtevek tožeče stranke nanašal na drug življenjski dogodek).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo v postopku v sporu majhne vrednosti je Okrožno sodišče v Kopru toženo stranko obsodilo na plačilo 3.656,41 EUR iz naslova stroškov popravila nadomestnega vozila, ki ga je poškodovala tožena stranka. Ugotovilo je še, da ne obstaja terjatev tožene stranke v višini 4.509,27 EUR (iz naslova jamčevalnih zahtevkov za storitev, ki jo je tožeča stranka opravila za toženo stranko).

2. Zoper sodbo se zaradi napačne uporabe materialnega prava in s tem povezanega nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopka pritožuje tožena stranka. Sodišče ni upoštevalo ugovora ugasle terjatve, napačno je kot predpostavko predpravdnega pobotanja upoštevalo tudi iztožljivost in likvidnost terjatve. Zaradi teh kršitev ni popolno in pravilno ugotovilo dejanskega stanja. Tožena stranka je namreč podala navedbe o takojšnjem grajanju napak in te tudi specificirala. Sodišče je napačno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno, ker je sodišče štelo, da je bila toženka prekludirana pri uveljavljanju procesnega pobota, saj zadošča podjemnikov ugovor. V odločilnih dejstvih je nasprotje med tem, kar je izpovedala priča A. A. in tem, kaj je v sodbi povzelo sodišče (iz zapisnika izhaja, da je priča izpovedala, da je bilo grajanje mesec, dva po tem, ko je pripeljala poškodovano vozilo, sodišče pa je v sodbi zapisalo, da je bilo grajanje šele dva meseca po poškodbi). Sodišče je tudi zagrešilo kršitev določil postopka o materialnem procesnem vodstvu, saj tožene stranke ni pozvalo k pridobitvi podatkov o kasko zavarovanju vozila tožeče stranke. S tem pa je kršilo toženkino pravico do izjave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V postopku v sporu majhne vrednosti je pritožba dovoljena le zaradi napačne uporabe materialnega prava in zaradi absolutnih bistvenih kršitev materialnega prava (458. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče je ugotovilo naslednje dejansko stanje (na katero je pritožbeno sodišče vezano1). Tožeča stranka ima odškodninski zahtevek v višini stroškov popravila nadomestnega vozila, ki je njena last in ki ga je poškodovala tožena stranka, pri čemer vozilo ni bilo kasko zavarovano. Tožeča stranka je pred tem popravljala avtomobil tožene stranke, za kar je izstavila dva računa, ki sta bila plačana. Tožeča stranka ni pravočasno grajala napak ali pa sploh ni šlo za napake v delu tožeče stranke, ampak za napake, ki so obstajale ob izročitvi vozila v popravilo in glede katerih popravilo ni bilo dogovorjeno. Prav tako tožena stranka ni omogočila tožeči, da napako sama odpravi.

5. Ob takem dejanskem stanju je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno. Pogoj za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov je, da je naročnik napake pravočasno grajal (633. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Tožena stranka bi morala pregledati avtomobil takoj, ko je ob običajnem poteku stvari mogoče (torej takoj ob prevzemu) in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika, česar ni storila. Zato je bil pravilno zavrnjen tudi ugovor ugasle terjatve (točka 13. izpodbijane sodbe). Drži, da sodišče lahko prizna materialnopravni pobot tudi kadar je bila terjatev sporna, vendar le v primeru, da se v postopku nato izkaže, da je tožena stranka tako terjatev imela. S prepoznim grajanjem je toženka izgubila svoje pravice iz jamčevanja za napake in zato ni imela nobene terjatve, ki bi jo lahko uveljavljala v pobot (ne glede na to, ali naj bi šlo za materialnopravni ali procesnopravni pobot).

6. Povedano hkrati pomeni tudi, da nista podani očitani kršitvi postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (standardu "nemudoma" ne ustreza niti grajanje po enem mesecu, zato ni pomembno, ali je priča izpovedala, da je bilo grajanje po enem mesecu ali po dveh) in iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (izvedba dokaza z izvedencem je bila pravilno zavrnjena, saj je bil zahtevek iz naslova jamčevanja za napake zavrnjen že zaradi prepoznega grajanja). Ker je bilo materialno pravo uporabljeno pravilno, je neutemeljeno tudi sklicevanje na drugi odstavek 458. člena ZPP.

7. Ob povedanem sicer ni več pravno pomembno, ali je bila tožena stranka prekludirana pri uveljavljanju jamčevalnih zahtevkov, vendar je tudi v tem delu sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Če je naročnik o napakah pravočasno obvestil podjemnika, lahko tudi po izteku tega roka z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico do znižanja plačila in do povračila škode (drugi odstavek 635. člena OZ). Pogoj je torej pravočasno grajanje, poleg tega pa je ugovor vezan na zahtevek na plačilo storitve, v zvezi s katero je naročnik uveljavljal napake in ne na katerikoli zahtevek (kot je bilo v predmetni zadevi, saj se je zahtevek tožeče stranke nanašal na drug življenjski dogodek).

8. Očitana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi sodišče z neizvedbo materialnega procesnega vodstva odvzelo toženki možnost izjave, ni podana. Tožeča stranka je v odgovoru na navedbe tožene stranke takoj trdila, da avtomobil ni bil kasko zavarovan. Ker je bilo to vprašanje sporno, negativnih dejstev pa ni mogoče dokazovati, bi tožena stranka morala odreagirati in predlagati ustrezne poizvedbe. Če tega ni storila, ne more očitati sodišču, da ji je odvzelo pravico do izjave.

9. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

1 Kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, ne gre za položaj iz drugega odstavka 458. člena ZPP.