Jedro

Ker sta bila dva pomožna objekta, dva lesena provizorija, rastlinjak in ostale premične stvari na nepremičnini že v času, ko je tožnik nepremičnine kupil na javni dražbi, ne gre za vznemirjanje lastnika.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi, zato se izpodbijana sodba v delu, ki se glasi: "Toženec je dolžan odstraniti s parc.št. 490/1 in 490/38 k.o. ... objekt, ki se nahaja ob meji s parc.št. 490/37 k.o. ... in to na južnem delu prej navedenih parc.št. 490/1 in 490/38 k.o. ..., nadalje dva pomožna lesena objekta, ki se nahajata ob meji s parc.št. 490/4 k.o. ... in to na severovzhodnem delu parc.št. 490/1 k.o. ..., dva lesena provizorija, ki se nahajata na severnem delu parc.št. 490/1 k.o. ..., kot je to približno zarisano na skici terenske meritve z dne 10.12.2002, ki je sestavni del sodbe ter rastlinjak, ki se nahaja na meji s parc.št. 490/24 k.o. ... in to na zahodnem delu parc.št. 490/1 k.o. ..., kakor tudi vse ostale svoje premičnine, ki se nahajajo na parc.št. 490/1 in 490/38 k.o. ..." spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne in v izreku o pravdnih stroških tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. V preostalem delu določenem, da mora toženec parc.št. 490/1 in 490/38, obe k.o. ..., izročiti v izključno posest tožnika, pa se pritožba zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan odstraniti s parc.št. 490/1 in 490/38 k.o. ... objekt, ki se nahaja ob meji s parc.št. 490/37, na južnem delu parc.št. 490/1 in 490/38 k.o. ..., dva pomožna lesena objekta, ki se nahajata ob meji s parc.št. 490/4 k.o. ... in to na severovzhodnem delu parc.št. 490/1 k.o. ..., dva lesena provizorija, ki se nahajata na severnem delu parc.št. 490/1 k.o. ..., rastlinjak, ki se nahaja na meji s parc.št. 490/24 k.o. ... in to na vzhodnem delu parc.št. 490/1 k.o. ..., kot tudi vse svoje premičnine, ki se nahajajo na parc.št. 490/1 in 490/38 k.o. ... in obe parceli, to je 490/1 in 490/38 k.o. ... izročiti v izključno posest tožniku. Toženca je obvezalo, da mora povrniti tožniku njegove pravdne stroške v znesku 278.800,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 10.7.2003 do plačila. Zoper to sodbo se je pritožil toženec. Trdi, da ne vzdržijo navedbe tožeče stranke, da je v izvršilnem postopku kupila kmetijska zemljišča in da ni vedela, da je na teh nepremičninah zgrajen objekt, še posebej, če se upošteva dejstvo, da je tožeča stranka nepremičnine kupila zgolj zaradi tega, ker je na njih nameravala urediti parkirišče za potrebe izvajanja avtoprevozniške dejavnosti. Dobroverni kupec bi se pred nakupom prepričal, kakšno je stanje nepremičnin v naravi ter ali je na zemljišču možno realizirati načrte. Tožeča stranka je bila v slabi veri, ko je kupovala navedene nepremičnine. Res, da jih je kupila na javni dražbi, vendar to ne spremeni dejstva, da je bila tožeča stranka v slabi veri. Sodišče ne upošteva dejstva, da je tožeča stranka na javni dražbi kupila nekaj drugega kot je kupovala. Parc.št. 490/1 je bila na javni dražbi prodana kot kmetijsko zemljišče, dejansko pa je šlo za nezazidano stavbno zemljišče. Prav tako sodišče ne upošteva dejstva, da je tožeča stranke za svoj denar prejela več, kot je dejansko kupila. Parcele, ki jih je tožeča stranka pridobila, so sedaj komunalno opremljene in tako stanje je bilo že v času cenitve nepremičnin in v času nakupa. To bistveno spremeni vrednost tega zemljišča v primerjavi s kmetijskim zemljiščem, kar naj bi tožeča stranka kupovala na javni dražbi. Tako je v celotni zadevi prišlo do obogatitve tožeče stranke na račun tožene. Velike razlike v cenitvah, ki jih je opravilo sodišče, pri čemer so bile nepremičnine ocenjene kot kmetijsko zemljišče ter cenitev, ki jo je dala izdelati tožena stranka utemeljujejo nastanek neupravičene obogatitve na strani tožeče stranke. Toženi stranki bi v primeru zavrnitve pritožbe nastala velika nepopravljiva škoda. Tožena stranka bo s tem v zvezi, kolikor ne bo ugodeno njeni pritožbi, vložila zoper tožečo stranko tožbo zaradi neupravičene obogatitve. Tožena stranka nadalje opozarja, da je bila tožeča stranka vknjižena v zemljiško knjigo še preden je postal sklep o izročitvi nepremičnine pravnomočen. Tožena stranka je po natančnem pregledu stvari v naravi ugotovila, da lesena provizorija, ki naj bi se nahajala na skrajnem severovhodnem delu parcele, dejansko sploh ne stojita na tej parceli, temveč na javnem dobru, zaradi česar tožnik nima izkazanega pravnega interesa za odstranitev teh dveh provizorijev.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, ki v celoti izpodbija pritožbene trditve in strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje. Pritožba je utemeljena iz spodaj navedenih razlogov: Če so bili kršeni predpisi o javni dražbi, bi to moral pritožnik uveljavljati v izvršilnem postopku, kjer so bile sporne nepremičnine prodane in to v pritožbi zoper sklep o domiku, ki ga je izvršilno sodišče izdalo na podlagi 4. odst. 198. čl. ZIZ. Sklep o domiku je postal pravnomočen dne 16.8.2003, po pravnomočnosti tega sklepa toženec ne more več uveljavljati da je pri prodaji nepremičnin na javni dražbi prišlo do nepravilnosti, zato so vse pritožbene trditve v tej smeri neupoštevne. Tožnik je postal lastnik nepremičnin, ki jih je kupil na javni dražbi, to je parc.št. 490/1 in 490/38 k.o. ... v izvršilnem postopku. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da te nepremičnine uporablja brez pravnega naslova toženec, zato gre tožniku kot lastniku po določbi 92. čl. Stvarnopravnega zakonika - SPZ pravica, da zahteva vrnitev stvari. Tožnik je v tem postopku dokazal, da je lastnik parcel in da sta obe parceli v dejanski oblasti toženca, kar ta ne zanika. Zahtevek za izročitev nepremičnin v posest je torej utemeljen, zato je pritožbeno sodišče v tem obsegu pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ni pa pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je ugodilo zahtevku tožnika, da mora toženec iz parc.št. 490/1 in 490/38 odstraniti dva pomožna objekta, dva lesena provizorija, rastinjak in ostale premične stvari, ki se na teh parcelah nahajajo, češ da gre za vznemirjanje lastninske pravice po 99. čl. SPZ. Za vznemirjanje lastninske pravice ne gre, kajti vse naštete stvari so bile na nepremičninah že v času, ko je tožnik nepremičnine kupil na javni dražbi, zato nikakor ne gre za vznemirjanje lastnika. Na tej podlagi torej ne more zahtevati odstranitev teh objektov oz. stvari iz nepremičnin, ki so njegova last. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožencev ugodilo ter izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je zahtevek za odstranitev določenih stvari iz navedenih nepremičnin zavrnilo. Glede stroškov postopka pa je pritožbeno sodišče odločilo tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka glede na dejstvo, da je tožeča stranka uspela s približno polovico svojega zahtevka in v približno takem obsegu so nastali tudi stroški tožeče kot tožene stranke. Enako velja tudi za stroške pritožbenega postopka, kajti tudi stroški pritožbe in odgovora na pritožbo so približno enaki.