Jedro

Ker je bila toženka s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in je tedaj s pogodbo o opravljanju storitev upravljanja tudi razpolagala, je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele s pripravljalno vlogo z dne 10. 8. 2021, prepozen.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (COVL) je s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 29737/2020 z dne 7. 5. 2020 dovolilo predlagano izvršbo. Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila ugovor, v katerem je ugovarjala krajevni pristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji, ker v državi nima ne stalnega ne začasnega prebivališča, temveč živi v Republiki Avstriji. Okrajno sodišče v Ljubljani je nato s sklepom VL 29737/2020 z dne 9. 10. 2020 sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo.

2. Višje sodišče v Celju je nato s sklepom I Ip 55/2021 z dne 10. 3. 2021 pritožbi upnika ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje VL 29737/2020 z dne 9. 10. 2020 spremenilo tako, da je sklep o izvršbi VL 29737/2020 z dne 7. 5. 2020 razveljavilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah. Pritožbo dolžnice je zavrnilo in odločilo še o stroških pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je menilo, da je kraj izpolnitve obveznosti glede na upnikove navedbe v Rogaški Slatini, zato je krajevno pristojno za odločanje Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah. To sodišče bo tudi moralo presoditi, ali je za odločanje o sporu podana mednarodna pristojnost sodišč v Republiki Sloveniji.

3. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je nato s sklepom P 21/2021 z dne 25. 8. 2021 ugodilo toženkinemu ugovoru krajevne nepristojnosti in odločilo, da ni (stvarno) pristojno za sojenje v sporu, ter se zadeva po pravnomočnosti sklepa odstopi v reševanje Okrajnemu sodišču v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojnemu sodišču. 4. Po prejemu zadeve je Okrajno sodišče v Mariboru od Vrhovnega sodišča zahtevalo odločitev v sporu o pristojnosti. Menilo je, da ugovor krajevne nepristojnosti, ki ga je toženka podala šele v odgovoru na tožbo z dne 10. 8. 2021, ni bil pravočasen. Toženka se je namreč že v ugovoru zoper sklep o izvršbi sklicevala na pogodbo o opravljanju (upravniških) storitev, poleg tega je tožnica v pritožbi z dne 20. 10. 2020 pojasnila temelj obveznosti, ta pritožba pa je bila toženki vročena v odgovor. Toženka se je torej že v postopku z izvršbo na podlagi verodostojne listine seznanila, iz katerega pravnega razmerja med strankama izhajajo uveljavljane terjatve, ravno tako je tedaj že razpolagala z listinami, iz katerih naj bi izhajal tudi dogovor strank o pristojnem sodišču. Nadalje sodišče meni, da med strankama sporazum o krajevni pristojnosti ni bil veljavno sklenjen. Toženka namreč pogodbe o opravljanju upravniških storitev ni podpisala, zato ni podpisala niti v njej vsebovanega dogovora o krajevni pristojnosti Okrajnega sodišča v Mariboru. Veljavno sklenjena pogodba o upravljanju sicer res veže tudi etažnega lastnika, ki je ni podpisal, vendar ne tudi glede sporazuma o pristojnosti. Za tovrstne sporazume je predpisana pisna oblika, torej se zahteva podpis vseh pogodbenih strank (25. člen Uredbe (EU) št. 1215/2012, 69. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Poleg tega je v sporih iz potrošniških razmerij sporazum o krajevni pristojnosti veljaven le, kadar je sklenjen po tem, ko je prišlo do spora (19. člen Uredbe (EU) št. 1215/2012, 51. a člen ZPP). Za odločanje o zadevi je zato pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, ki naj presodi tudi vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča Republike Slovenije.

Odločitev v sporu

5. Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah.

6. V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZPP lahko tožena stranka ugovarja krajevno pristojnost najkasneje v odgovoru na tožbo, do razpisa glavne obravnave. Drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) glede postopka pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v zvezi s tem določa, da sodišče upošteva sporazum o krajevni pristojnosti, če ga je upnik uveljavljal in določno označil v predlogu za izvršbo oziroma če ga je dolžnik uveljavljal v ugovoru zoper sklep o izvršbi in mu ga priložil. Izvršilno sodišče mora biti namreč že v fazi odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča v nadaljnjem sodnem postopku, sicer ne bi imelo podlage za smotrno odločanje in za sprejem odločitve, ki zagotavlja, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški. Izjemo od navedenega pravila lahko narekuje razlaga zakonskih določb, ki glede na specifiko podajanja navedb v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine upošteva, da stranke niso vedno dovolj zgodaj seznanjene z vsemi okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča. V takšnem primeru bi bilo dopustno uveljavljati ugovor krajevne pristojnosti tudi med pravdnim postopkom po prejemu dopolnitve tožbe, če bi toženka šele tedaj zagotovo izvedela, na katero pravno razmerje se nanaša tožbeni zahtevek.1

7. V obravnavani zadevi iz ugovora zoper sklep o izvršbi izhaja, da je toženka vedela, na katero pravno razmerje se nanaša tožbeni zahtevek. V ugovoru z dne 1. 6. 2020 je namreč navedla, da se računi nanašajo na stroške in obratovanje skupnih prostorov in naprav v nepremičnini ...; kot dokaz je sama navedla pogodbo o opravljanju (upravniških) storitev z dne 29. 3. 2019, ter pripomnila, da jo bo sodišču predložila na naroku. Ugovora krajevne nepristojnosti ni podala niti ob vložitvi pritožbe oziroma odgovora na pritožbo tožnika (ki ji je bila priložena pogodba o upravljanju) zoper sklep, s katerim je izvršilno sodišče sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo. Ker je bila toženka s podlago tožbenega zahtevka seznanjena že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi in je tedaj s pogodbo o opravljanju storitev upravljanja tudi razpolagala, je ugovor krajevne pristojnosti, ki ga je podala šele s pripravljalno vlogo z dne 10. 8. 2021, prepozen.

8. Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za nadaljnje odločanje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, ki bo moralo presoditi, ali je za odločitev v zadevi podana slovenska jurisdikcija. Ker je bil ugovor krajevne nepristojnosti podan prepozno, se Vrhovnemu sodišču do drugih navedb predložitvenega sodišča, ki so se nanašale na neupravičenost sklicevanja toženke na dogovor o krajevni pristojnosti, ni bilo treba opredeljevati.

9. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. odločbe Vrhovnega sodišča I R 124/2011, III R 11/2014, III R 4/2015, III R 14/2015, I R 83/2017, III R 10/2019, III R 9/2021.