Jedro

Ker je bila poslovno stanovanjska zgradba nacionalizirana na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč in ne na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, bi o pritožbi zoper odločbo upravne enote moralo odločati ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, ne pa stvarno nepristojno sodišče, pristojno za gospodarstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 231/96-12 z dne 21.2.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožničini tožbi in odpravilo izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 5.1.1996 ter odločilo, da se zadeva po pravnomočnosti sodbe pošlje v odločitev Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper sklep Upravne enote L., Izpostava C. z dne 1.3.1995, s katerim je bilo odločeno, da se postopek denacionalizacije premoženja podjetja I.Z., ki je bil končan z odločbo Sektretariata za gospodarstvo Občine L.C. z dne 1.6.1994, obnovi po uradni dolžnosti in sicer glede 3. točke izreka navedene odločbe, ki se nanaša na izročitev nepremičnine, stoječe na parceli št. 78/3, vpisane v vl. št. 595 k.o. S. v posest vlagateljice zahteve za denacionalizacijo A.P. s strani zavezanca podjetja S., izvoz uvoz p.o. L. Prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi meni, da je v obravnavanem primeru o pritožbi odločal stvarno nepristojni drugostopni upravni organ. Nepremičnina, ki je predmet denacionalizacijskega postopka je bila podržavljena na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ) in ne na podlagi Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij. Navedena nepremičnina ni bila podržavljena v sklopu premoženja podjetja I.Z., temveč je bila navedena nepremičnina nacionalizirana J.B. kot stanovanjsko poslovna zgradba in je zato za odločanje v pritožbenem postopku, na podlagi določbe 57. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) pristojno Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, ne pa Ministrstvo za gospodarstvo. Glede na to, da je izpodbijano odločbo izdal stvarno nepristojni organ druge stopnje, takšna kršitev pa pomeni absolutno bistveno kršitev pravil postopka (3. odstavek 25. člena ZUS), je sodišče prve stopnje odločbo tožene stranke kot nezakonito odpravilo ter zadevo poslalo v odločitev pristojnemu Ministrstvu za okolje in prostor.

Pritožbo vlaga prizadeta stranka v tem upravnem postopku A.M.G. Uveljavlja pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijano sodbo in tožbo zavrže. Meni, da odločba Ministrstva za gospodarstvo ne bi smela biti odpravljena samo zaradi tega, ker je za odločitev stvarno pristojno drugo ministrstvo. Sploh pa ne na podlagi utemeljitve, da je podržavljenec določena oseba in sicer J.B. Prvostopni organ je sklep izdal po uradni dolžnosti in zato ne more biti odpravljen. Sicer pa sploh o pristojnosti med ministrstvi odloča Vlada Republike Slovenije.

Sodišče prve stopnje pa tudi ne bi smelo izdati izpodbijane sodbe brez obravnave. Opisuje celoten dosedanji postopek in meni, da je bilo premoženje podržavljeno I.Z. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe A.M.G., ker je namenjena le zavlačevanju postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je za odločitev o pritožbi v obravnavanem primeru stvarno pristojno ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, ne pa ministrstvo, pristojno za gospodarske dejavnosti. Na podlagi upravnih spisov je sodišče prve stopnje pravilno sprejelo stališče, da je tožnica v obravnavani zadevi vložila zahtevo za denacionalizacijo poslovno-stanovanjskih objektov in stavbnih zemljišč, ki so bili podržavljeni na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (ZNNZ), to je predpisa iz 9. točke 3. člena ZDen. Za odločanje o pritožbah v zadevah denacionalizacije stanovanjskih in poslovnih hiš ter stavbnih zemljišč, podržavljenih po predpisih iz 3. in 4. člena ZDen, pa je po določbi 3. točke 57. člena ZDen pristojno ministrstvo, pristojno za okolje in prostor. Pravilna je zato odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, da z odločbo, izpodbijano v tem upravnem sporu, ni odločil stvarno pristojni organ, kar pomeni, da je tožena stranka ob svojem odločanju storila bistveno kršitev določb postopka absolutnega značaja iz 1. točke 3. odstavka 25. člena ZUS. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje po odpravi izpodbijane odločbe tudi pravilno zadevo poslalo v odločanje stvarno pristojnemu Ministrstvu za okolje in prostor RS. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča tudi ne morejo vplivati pritožbene navedbe prizadete stranke.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj ne obstojijo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.