Jedro

Ker ne gre za koneksno tožbo, ki bi bila vložena po začetku stečaja, do atrakcije krajevne pristojnosti v danem primeru ne more priti. Drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se bo predmetni pravdni postopek hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred novogoriškim sodiščem, ki vodi stečaj nad toženo stranko, pa iz predloga za prenos pristojnosti ni razbrati.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani (Centralni oddelek za verodostojno listino; COVL) je s sklepom VL 165414/2011-6 25 z dne 6. 1. 2011 razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških v pravdnem postopku odločalo Okrožno sodišče v Mariboru.

2. Okrožno sodišče v Mariboru (v nadaljevanju predložitveno sodišče) je na Vrhovno sodišče vložilo predlog za prenos pristojnosti. V predlogu navaja, da mu je bila zadeva s strani izvršilnega sodišča odstopljena očitno pomotoma, saj ima tožena stranka sedež v Novi Gorici; iz podatkov spisa pa tudi ne izhaja, da bi pravdni stranki sklenili sporazum o krajevni pristojnosti. Poleg tega je nad toženo stranko začet stečajni postopek in ker bo premoženje, ki je predmet te pravde, lahko del stečajne mase, je smotrno, da se postopek opravi pri sodišču, ki vodi stečajni postopek nad toženo stranko.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

5. Delegacijo pristojnosti iz 67. člena ZPP narekuje načelo ekonomičnosti postopka. Do prenosa krajevne pristojnosti tako pride, če se izkaže, da bi bilo bolj smotrno, da o zadevi namesto krajevno pristojnega sodišča odloči neko drugo stvarno pristojno sodišče. 6. Revizijsko sodišče ne sprejema stališča predložitvenega sodišča, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za delegacijo pristojnosti. Okoliščina, da izvršilno sodišče pri odločitvi o pristojnosti ni upoštevalo pravila o splošni krajevni pristojnosti (iz prvega odstavka 46. člena v zvezi z 48. členom ZPP), v skladu s katerim bi bilo za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Novi Gorici, sama po sebi še ne pomeni, da bi se postopek pred tem sodiščem tudi lažje opravil. Delegacije iz razloga smotrnosti ne utemeljuje niti sklicevanje mariborskega sodišča, da se pred novogoriškim sodiščem vodi stečajni postopek nad toženo stranko in da „bo premoženje, ki je predmet te pravde, lahko tudi del stečajne mase“. Stečajni postopek se je namreč začel 2. 3. 2012, kar je po vložitvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine (z dne 9. 11. 2001), ki se v skladu z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Pravde, ki so ob začetku stečaja že v teku, pa se ne vodijo o sporu, ki je nastal med stečajnim postopkom ali v zvezi s stečajem (63. člen ZPP). Ker torej ne gre za koneksno tožbo, ki bi bila vložena po začetku stečaja(1), do atrakcije krajevne pristojnosti v danem primeru ne more priti. Drugih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da se bo predmetni pravdni postopek hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred novogoriškim sodiščem, ki vodi stečaj nad toženo stranko, pa iz predloga za prenos pristojnosti ni razbrati.

7. Upoštevaje navedeno je Vrhovno sodišče predlog Okrožnega sodišča v Mariboru za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zavrnilo (67. člen ZPP) .

Op. št. (1): Tako tudi sklep VS RS I R 70/2001 z dne 18. 10. 2001.