Jedro

Pogoje za zavarovanje je zakonodajalec določno opredelil v 113. členu ZDavP-2, pogoje za izvršbo pa v 208. členu ZDavP-2. Gre za dva različna postopka, katerih namen in cilj je prav tako različen. Medtem, ko je namen zavarovanja v bodočnosti omogoči morebitno prisilno izterjavo, je namen sodne izvršbe davčnih obveznosti doseči poplačilo, potem ko se je predhodno davčna izvršba izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika zoper sklep o zavarovanju upnikove denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti te terjatve pri dolžnikovih nepremičninah v korist upnika zavrnilo in dolžniku naložilo povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, in sicer v višini 234,09 EUR v osmih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja iz 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), in zmotne uporabe materialnega prava iz 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zavrnitev predloga za zavarovanje, vse s stroškovno posledico za upnika. Meni, da s strani upnika predloženega izvršilnega naslova z dne 6. 4. 2016, na podlagi katerega je sodišče dovolilo zavarovanje, ni mogoče šteti za primernega in da ne ustreza zahtevi iz 9. točke drugega odstavka 145. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ ter 21. člena ZIZ. Izvršilni naslov namreč ne vsebuje dovolj natančno opredelitev terjatve, še posebej datuma zapadlosti davčnih obveznosti, od kakšne osnove se obračunavajo zamudne obresti, za katero obdobje se obračunavajo, saj ni naveden datum začetka teka zamudnih obresti in ni navedena stopnja zamudnih obresti ter pravna podlaga, po kateri so bile obračunane. Dolžnik je nadalje mnenja, da je iz razloga, ker 113. člen ZDavP-2 ne določa, kdaj lahko davčni organ predlaga zavarovanje, potrebno smiselno uporabiti 208. člen ZDavP-2. Ker upnik ni dokazal, da je pred vložitvijo predloga izkoristil vsa izvršilna sredstva, zavarovanje ni dopustno. Prav tako je napačna ugotovitev, da ne obstoji obveznost upnika o obvestitvi dolžnika o neplačanem davku pred vložitvijo predloga za zavarovanje. V kolikor bi bilo dolžniku poslano obvestilo, bi le ta lahko ugovarjal pravilnosti seznama davčnih obveznosti pred sodnim postopkom. Z opustitvijo je bila dolžniku kršena pravica do učinkovitega pravnega sredstva. Sklicuje se na ustavno odločbo U-I-274/99. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da se je do navedb dolžnika opredelil že v odgovoru na ugovor in še pojasnjuje, da se ustavna odločba, na katero se sklicuje dolžnik, nanaša na drugi odstavek 46. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP) takrat veljavnega zakona, medtem ko ZDavP-2 te določbe ne vsebuje več.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Razlogi, ki preprečujejo zavarovanje, so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.(1)

6. Dolžnik v pritožbi uveljavlja enake razloge kot v ugovoru. Drugostopenjsko sodišče po opravi preizkusa le teh ugotavlja, da jih je prvostopenjsko sodišče utemeljeno zavrnilo, po tem ko je pravilno ugotovilo dejansko stanje in nanj pravilno uporabilo materialno pravo. Drugostopenjsko sodišče v izogib ponavljanju povzema razloge prvostopenjske odločitve in le še dodaja:

7. Sestavine, ki jih mora obsegati izvršilni naslov, če gre za drugo izvršljivo odločbo ali listino, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov, so predpisane v 9. točki drugega odstavka 145. člena ZDavP-2. Skladno s citirano določbo mora biti za vsak posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka in zamudnih obresti za vsako vrsto davka posebej. Seznam izvršilnih naslovov z dne 6. 4. 2016 vse te obligatorne sestavine ima. Pod rubriko izvršilni naslov je poleg navedbe posameznega izvršilnega naslova, tudi navedba, na katero davčno obveznost se odločba nanaša in navedba, za katero obdobje je obračunana posamezna davčna obveznost. V rubriki datum izvršljivosti je naveden datum izvršljivosti posameznega izvršilnega naslova, v rubriki znesek EUR, pa ločeno znesek glavnice davčnih obveznosti in ločeno znesek obresti ter skupni znesek, medtem ko v zadnji rubriki izvršilnega naslova še, ali so bile obresti obračunane ali ne. Na podlagi take vsebine seznama izvršilnih naslovov je pritožbena graja, da predloženi seznam izvršilnih naslovov ni izvršilni naslov, kot to zahteva določba 3. točke drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi z 9. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2, neutemeljena.

8. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve, da seznam izvršilnih naslovov z dne 6. 4. 2016 ni primeren za zavarovanje (prvi odstavek 21. člena ZIZ). V nasprotju s pritožbenim stališčem je terjatev v izvršilnem naslovu povsem določno opredeljena tako po vrsti (vrsta davčne obveznosti), po obsegu (višina glavnice in višina obresti od posamezne vrste davčne obveznosti), kot tudi čas (prostovoljne) izpolnitve obveznosti, to je do nastopa izvršljivosti.(2) V izvršilnem naslovu je tudi pojasnjena podlaga za obračun posameznih obresti (prvi odstavek 96. člena ZDavP-2 in Sklep o spremembi obrestne mere zamudnih obresti za davke, ki jih zavezanec za davek ni plačal v predpisanem roku, Uradni list RS, št. 85/2009). S tem je določen tudi začetek obračuna obresti, medtem ko je zadnji dan obračuna dan sestave seznama izvršilnih naslovov, to je 6. 4. 2016, kar je prav tako razvidno iz pojasnila na strani 29 seznama izvršilnih naslovov.

9. Zmotna je pritožbena razlaga določbe ZDavP-2 in zavzemanje za smiselno uporabo 208. člena ZdavP-2. Pogoje za zavarovanje je zakonodajalec določno opredelil v 113. členu ZDavP-2, pogoje za izvršbo pa v 208. členu ZDavP-2. Gre za dva različna postopka, katerih namen in cilj je prav tako različen. Medtem, ko je namen zavarovanja v bodočnosti omogoči morebitno prisilno izterjavo, je namen sodne izvršbe davčnih obveznosti doseči poplačilo, potem ko se je predhodno davčna izvršba izkazala kot neuspešna, torej kot skrajni ukrep glede na posledice za dolžnika.

10. Zakon upniku ne nalaga vročanja seznama izvršilnih naslovov in pozivanja dolžnika na izjasnitev pred predlaganjem postopka zavarovanja. Seznam izvršilnih naslovov namreč predstavlja zbir posameznih odločb, s katerimi so bile odmerjene obveznosti v predpisanih postopkih. V postopku izdaje posameznega izvršilnega naslova je dolžniku v skladu s pravili postopka odločanja o odmeri in naložitvi obveznosti zagotovljena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave), kot tudi do pravnega sredstva (25. člen Ustave).

11. Kar se tiče v pritožbi omenjene ustavne odločbe, se ta nanaša na veljavni ZDavP,(3) ki je v drugem odstavku 46. člena davčnemu organu nalagal obveznost, da dolžnika predhodno seznani s podatki iz dolgovnega seznama, medtem ko sedaj veljavna ureditev ZDavP-2 te obveznosti ne nalaga. S seznamom izvršilnih naslovov ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe, zato nima narave odločbe v smislu določb ZDavP-2 in Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker gre zgolj za zbir že izdanih izvršilnih naslovov, tudi ne more uživati posebnega pravnega varstva.(4)

12. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo, potem ko tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Citirana določba se v postopku zavarovanja uporablja na podlagi 239. člena ZIZ.

Op. št. (2) : Izvršljivost je nastopila s potekom roka za plačilo davka po obračunu davka, ki je predpisan z zakonom.

Op. št. (3) : Uradni list RS, št. 18/1996, 78/1996 - odl. US, 87/1997, 35/1998 - odl. US, 82/1998, 91/1998, 1/1999 - ZNIDC, 108/1999, 37/2001 - odl. US, 97/2001, 105/2003 - odl. US, 16/2004 - odl. US, 42/2004 - odl. US, 109/2004 - odl. US, 128/2004 - odl. US, 54/2004 - ZDavP-1, 120/2006 - odl. US.

Op. št. (4) : Sodba III U 215/2015, odločba X Ips 1414/2004.