Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 262/2010

ECLI:SI:VSRS:2011:II.IPS.262.2010 Civilni oddelek

obstoj izvenzakonske skupnosti skupno premoženje odsvojitev stvari med pravdo sprememba dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje zastaranje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila
Vrhovno sodišče
14. april 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti mora med pravdnima strankama obstajati volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost. Skupno bivanje sicer ni pogoj za nastajanje skupnega premoženja, vendar le, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju zavrnilo primarni zahtevek tožnika na ugotovitev, da spadajo hiša in dve garaži na nepremičninah parc. št. 1613/8 in parc. št. 1613/7, obe vl. št. 1799, k.o. ..., v skupno premoženje in da je njegov solastniški delež ½. Presodilo je, da med pravdnima strankama v času gradnje hiše in garaž ni obstajala zunajzakonska skupnost. Posledično je zavrnilo tudi podrejeni zahtevek na plačilo denarne vrednosti odsvojenih nepremičnin v znesku 150.000 EUR. Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila je primarno zavrnilo zaradi neizvršljivosti, podrejeno pa zaradi zastaranja. Zavrnilo je tudi zahtevek po nasprotni tožbi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se njegovim zahtevkom v celoti ugodi, podrejeno pa razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče uvodoma pojasnjuje, da je odločitev sodišč prve in druge stopnje glede zahtevkov na ugotovitev obsega skupnega premoženja pravilna že iz razloga toženkine odsvojitve spornih nepremičnin. Toženka, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica spornih nepremičnin, je namreč med pravdo podarila sporne nepremičnine njunima sinovoma. Glede na to, da tožnik slabe vere njunih sinov ni zatrjeval, dobra vera pa se domneva (9. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ), sta sinova na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo pridobila lastninsko pravico od toženke (10. člen SPZ), čeprav je zoper toženko v teku pravda glede stvarne pravice na nepremičnini (spor o obsegu skupnega premoženje). V konkretnem primeru tako zaradi toženkine odtujitve nepremičnin ni prenehala le pasivna stvarna legitimacija toženke, temveč tudi aktivna legitimacija tožnika.(1) S trenutkom, ko sta sinova postala lastnika spornih nepremičnin, so stvarnopravna upravičenja tožnika na spornih nepremičninah prenehala in zato njegovi stvarnopravni zahtevki, da spadajo sporne nepremičnine v skupno premoženje, ne morejo biti več utemeljeni.

7. Ker pa tožnik podrejeno zahteva tudi plačilo zneska, ki ustreza vrednosti njegovega deleža na odsvojenih nepremičninah, se je revizijsko sodišče v nadaljevanju ukvarjalo z vprašanjem, ali so sporne nepremičnine spadale v skupno premoženje, torej ali sta jih pravdni stranki pridobili z delom v času obstoja zunajzakonske skupnosti (drugi odstavek 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). Pri tem ni pomembno, da je toženka sporne nepremičnine podarila, saj je ključna le vrednost odsvojene stvari.

8. V zvezi s tem sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili (1) da sta tožnik in toženka v obdobju od leta 1984 do 1990 zgradila hišo in dve garaži, (2) da je toženka nepremičnine dobila od svojega očeta, (3) da se je tožnik leta 1983 ločil od bivše žene, (4) da imata s toženko dva otroka še iz časa, ko je bil toženec poročen z bivšo ženo, (5) da je tožnik po ločitvi od bivše žene k toženki le prihajal in odhajal, še vedno pa je bil tudi pri bivši ženi, (6) da je toženka leta 1983 zoper njega vložila tudi tožbo za plačilo preživnine za otroka, (8) da sta se v skupno hišo vselila v letu 1991, leta 1997 pa se je tožnik odselil. 9. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sta sodišči presodili, da je med pravdnima strankama obstajala zunajzakonska skupnost (12. člen ZZZDR) le v obdobju od leta 1991 do leta 1997. Tožnik v zvezi s tem izpodbija zaključek sodišč, da med pravdnima strankama v obdobju gradnje hiše in garaž (1984-1991) ni obstajala zunajzakonska skupnost. Po presoji revizijskega sodišča je ta revizijski očitek neutemeljen. Pravdni stranki sta sicer v tem obdobju že imeli skupna otroka, vendar to še ne zadošča za ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti.(2) Tudi gradnja hiše, kar sicer verjetno kaže na obstoj določenih skupnih načrtov pravdnih strank, v konkretnem primeru še ne omogoča zaključka o obstoju zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama. Pomembno je namreč, kdaj je med pravdnima strankama obstajala volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost. V obravnavani zadevi je zato po presoji revizijskega sodišča pomembna okoliščina, da je tožnik kljub razvezi zakonske zveze z bivšo ženo k toženki le prihajal in odhajal. Skupno bivanje sicer res ni pogoj za nastajanje skupnega premoženja, vendar le, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.(3) Tožnik teh razlogov ni navedel, ugotovljeno pa je bilo, da je bil v času, ko ni bil pri toženki, pri bivši ženi. To pa ne predstavlja utemeljenega razloga za odsotnost in kaže na pomanjkanje volje za skupno življenje. Da med pravdnima strankama v spornem obdobju ni obstajala zunajzakonska skupnost, potrjuje tudi dejstvo, da ga je toženka leta 1983 tudi tožila na plačilo preživnine za skupnega otroka in kasneje zoper njega vodila tudi izvršilne postopke. Revizijsko sodišče se zato strinja s stališčem sodišč, da je treba v obravnavani zadevi glede na ugotovljene okoliščine začetek obstoja zunajzakonske skupnosti med pravdnima strankama vezati na trenutek tožnikove vselitve v skupno hišo, torej na leto 1991.(4) Do leta 1991 tako med pravnima strankama ni nastajalo skupno premoženje in je zato zahtevek za izplačilo vrednosti dela odtujenih nepremičnin neutemeljen.

10. Ker je tožnik postavil tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, je sodišče prve stopnje presojalo utemeljenost zahtevka tudi na pravnoposlovni podlagi. Sodišče prve stopnje je zahtevek primarno zavrnilo iz razloga neizvršljivosti zahtevka, podrejeno pa zaradi zastaranja. Sodišče druge stopnje je v tem delu zavrnilo tožnikovo pritožbo iz razloga, da tožnika ne more siliti v trditveno podlago, ki jo v pritožbi izrecno izključuje. Tožnik je namreč v pritožbi zanikal obstoj skupnega dogovora o gradnji hiše s toženko in v tem delu celo grajal dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju dogovora s toženko.

11. V zvezi s tem je utemeljen revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje spremenilo dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, brez opravljene glavne obravnave. Čeprav je tožnik v pritožbi izrecno zanikal obstoj pravnoposlovne podlage, to sodišču druge stopnje še ne omogoča, da spremeni dejansko stanje poleg primerov, ki jih predvideva 358. člen ZPP. Kljub temu pa ta kršitev sodišča druge stopnje ni vplivala na izid postopka. Tudi po presoji revizijskega sodišča je namreč zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zastaral. Zahtevek na izstavitev dovolila se v obravnavani zadevi ne nanaša na skupno premoženje, temveč na premoženje pridobljeno pred zunajzakonsko skupnostjo, torej v razmerju med pravdnima strankama kot fizičnima osebama. V zadevi II Ips 146/2010 z dne 25. 3. 2010 je VS RS že zavzelo stališče, da imajo zahtevki na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki se presojajo po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), petletni zastaralni rok. Glede na 381. člen ZOR, da zastaranje med zakoncema ne teče, je zastaranje zahtevka na izstavitev dovolila pričelo teči najkasneje z razpadom skupnosti (1997), tožnik pa je ta zahtevek postavil šele v letu 2009, torej po preteku petletnega zastaralnega roka.

12. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Prim. A. Galič v L. Ude in drugi, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, knj. 2: 151. do 305. člen, GV Založba in Uradni list RS, Ljubljana 2006, str. 227-235. Op. št. (2): Prim. odločbo VS RS II Ips 236/2008 z dne 21. 1. 2010. Op. št. (3): Prim. V. Žnidaršič, Premoženjska razmerja med zakoncema, Bonex Založba, Ljubljana 2002, str. 354. Prim. tudi odločbo VS RS II Ips 680/2008 z dne 10. 5. 2010. Op. št. (4): V zadevi II Ips 731/2009 z dne 5. 11. 2009 trenutek dejanske vselitve v novo stanovanje nasprotno ni bil relevanten za določitev začetka nastajanja skupnega premoženja, vendar so bile okoliščine primera drugačne kot v tej zadevi. VS RS je zaključek o obstoju življenjske skupnosti in začetku nastajanja skupnega premoženja oprlo na dejanske ugotovitve, da sta zakonca pričakovala otroka in sta vse do vselitve sodelovala pri opremljanju in ureditvi novega stanovanja, pri čemer so jima pomagali njuni starši in sorodniki. Tako je bila nedvomno podana njuna volja, da vzpostavita skupno življenje, ekonomsko in socialno skupnost.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia