Jedro

Ker ta izvršilni postopek teče le zoper družbo kot dolžnico, upnikovemu predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine,ki niso v njeni lasti, ni mogoče ugoditi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe z dne 15. 5. 2007. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje je pravočasno pritožbo vložil upnik po pooblaščencu iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava po 2. in 3. točki I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi je najprej poudaril, da je edini ustanovitelj in zakoniti zastopnik družbe CT-P. d.o.o. D. O. in ne D. F., kot je to v obrazložitvi izpodbijanega sklepa napačno zapisalo sodišče prve stopnje. Nadalje pa je navedel, da je D. O. v tem izvršilnem postopku solidarni dolžnik, kar izhaja tudi iz sklepa o izvršbi. V predlogu za izvršbo je namreč D. O. označil kot dolžnikovega dolžnika in obrazložil, da je D. O. kot ustanovitelj in zakoniti zastopnik ter direktni uporabnik kreditne kartice podpisal pristopnico in se zavezal, da bo kot imetnik kreditne kartice poravnal vse stroške, ki bodo z njeno uporabo nastali. Tako ni nobenega dvoma, da je D. O. dolžnikov dolžnik, zato sodišče prve stopnje za izdajo izpodbijanega sklepa ni imelo nobene podlage v listinskih dokazih, ki se nahajajo v spisu. Sodišče prve stopnje je s tem po njegovem mnenju napačno ugotovilo dejansko stanje, zato je pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi. Pritožba ni utemeljena. Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sicer res napačno zapisalo priimek zakonitega zastopnika dolžnika, vendar ta očitna pomota ne vpliva na pravilnost njegove odločitve. Sodišče prve stopnje je v utemeljitev svoje odločitve zapisalo, da niso izpolnjeni pogoji za dovolitev izvršbe, kot jo je predlagal upnik, saj je na podlagi podatkov zemljiške knjige ugotovilo, da so nepremičnine, na katere je upnik predlagal nadaljevanje izvršbe, v lasti D.O., ki pa v tej izvršilni zadevi ni dolžnik. V skladu s I. odstavkom 32. člena ZIZ je lahko predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve upnika vsaka dolžnikova stvar ali njegova premoženjska oziroma materialna pravica. Upoštevaje 168. člen ZIZ pa mora upnik (z označbo nepremičnine) izkazati, da je dolžnik lastnik nepremičnin, na katere predlaga izvršbo. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je upnikovo stališče, da ta izvršilni postopek teče tako zoper dolžnika družbo CT-P. d.o.o., kot tudi zoper D. O., napačno. Iz sklepa o izvršbi z dne 14. 3. 2007, opr. št. 0007 Ig 47/2007 (ki je postal pravnomočen dne 28. 3. 2007) izhaja, da je sodišče prve stopnje po predlogu upnika izvršbo dovolilo le zoper dolžnika CT-P. d.o.o. Upnik je sicer res v predlogu za izvršbo z dne 26. 2. 2007 navajal, da se je D. O., kot ustanovitelj in zakoniti zastopnik dolžnika, zavezal, da bo poravnal stroške, ki bodo nastali z uporabo kreditne kartice, kolikor tega ne bo storila družba. Vendar pa je izvršbo predlagal le zoper dolžnika CT-P. d.o.o. Na prvi strani predloga za izvršbo je namreč kot dolžnika označil družbo CT-P. d.o.o. ter (po mnenju pritožbenega sodišča nepravilno) kot dolžnikovega dolžnika navedel D. O. Nadalje je v predlogu za izvršbo navedel, da se dolžniku nalaga, da v 8 dneh poravna njegovo terjatev, da se po preteku navedenega roka zoper dolžnika dovoljuje izvršba z rubežem denarnih sredstev, ki so na računu dolžnika ter z rubežem dolžnikovih premičnin, ki jih ima na svojem sedežu oziroma na sedežu dolžnikovega dolžnika ali na kateremkoli drugem naslovu dolžnika oziroma dolžnikovega dolžnika. Na podlagi navedenega je jasno, da je bila v obravnavanem primeru izvršba (glede na dikcijo kondemnatornega in dovolitvenega dela sklepa o izvršbi) dovoljena le zoper dolžnika, torej zoper družbo CT-P. d.o.o. Nenazadnje je tudi iz uvoda izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje razvidno, da se ta izvršilni postopek vodi le zoper dolžnika CT-P. d.o.o. Prav tako pa je ob tem treba pojasniti, da ZIZ kot dolžnikovega dolžnika označuje tistega, do katerega ima dolžnik kakšno terjatev, tega pa upnik v predlogu ni zatrjeval. Po povedanem je zaključiti, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno pravilna, saj izvršbe, dovoljene zoper dolžnika CT-P. d.o.o., ni mogoče nadaljevati na nepremičnine, ki niso v njegovi lasti. V postopku na prvi stopnji tudi ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Upnik mora sam kriti svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).