Jedro

Pritožba je glede na določbo tretjega odstavka 343. člena ZPP nepopolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija, ali če ni podpisana. Gre za t. i. nujni sestavini pritožbe. Pritožba toženca vsebuje navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, ter njegov podpis, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi vsebinsko odločalo. Tudi sicer je toženec navedel ustrezen pritožbeni razlog ter pritožbeni predlog. Tako po naslovu kot tudi po vsebini gre za pritožbo zoper sodbo, in so drugačne navedbe v odgovoru na pritožbo neutemeljene.

Narok za glavno obravnavo je treba določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Rok petnajstih dni je postavljen z namenom, da se strankam zagotovi čas za pripravo na obravnavo ter za morebitno uveljavljanje svojih pravic z ustreznimi procesnimi dejanji, vendar kršitev tega roka predstavlja relativno bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožencu naložilo, da je v roku 15 dni od prejema sodbe dolžan tožniku plačati znesek 3.342,80 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneska 805,20 EUR od 8. 3. 2021, od zneska 1.488,40 EUR od 10. 7. 2021, od zneska 512,40 EUR od 12. 7. 2021, od zneska 414,80 EUR od 3. 8. 2021 in od zneska 122 EUR od 11. 11. 2021 do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan tožniku povrniti izvršilne stroške v višini 44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 5. 2022 do plačila (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se laično pritožuje toženec. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi.

Navaja, da je vabilo na narok, ki je bil izveden 1. 2. 2024, prejel šele 24. 1. 2024, torej prepozno. Ker sodišče prve stopnje naroka za glavno obravnavo ni razpisalo tako, da bi mu ostalo od vročitve vabila do naroka vsaj 15 dni, je ravnalo v nasprotju z 280. členom ZZP. S tem ga je prikrajšalo v pravici do polne izjasnitve v postopku.

3.Na pritožbo je odgovoril tožnik s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrže oziroma zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče najprej odgovarja na tožnikove navedbe v odgovoru, da toženčeva pritožba ni popolna, zato jo je potrebno zavreči. Skladno s 335. členom ZPP mora pritožba obsegati: 1. navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, 2. izjavo, da se sodba izpodbija v celoti ali v določenem delu, 3. pritožbene razloge in 4. podpis pritožnika. Pritožba je glede na določbo 3. odstavka 343. člena ZPP nepopolna le, če se iz podatkov pritožbe ne more ugotoviti, katera sodba se izpodbija, ali če ni podpisana. Gre za t. i. nujni sestavini pritožbe. Pritožba toženca vsebuje navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, ter njegov podpis, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi vsebinsko odločalo. Tudi sicer je toženec navedel ustrezen pritožbeni razlog ter pritožbeni predlog. Tako po naslovu kot tudi po vsebini gre za pritožbo zoper sodbo, in so drugačne navedbe v odgovoru na pritožbo neutemeljene.

6.Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložen 22. 4. 2022. Toženec je zoper izdani sklep o izvršbi z dne 26. 4. 2022 vložil ugovor z navedbo, da listin, ki jih navaja upnik, ni nikoli prejel, ter da navedenih obveznosti ne priznava. Sodišče je na podlagi ugovora s sklepom z dne 5. 7. 2022 sklep o izvršbi razveljavilo ter sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Škofji Loki. Tožnik je z vlogo z dne 23. 9. 2022 tožbo obširno dopolnil. Tožencu je bila vloga s pozivom, da na njo odgovori, vročena s fikcijo 10. 11. 2022, a na vlogo ni odgovoril. Sodišče je pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo sprva razpisalo za dne 11. 1. 2024. Vabilo je bilo tožencu s fikcijo vročeno 23. 11. 2023. Sodišče je nato narok, razpisan za dne 11. 1. 2024, preložilo na 1. 2. 2024. Vabilo na nov narok je bilo tožencu s fikcijo vročeno 24. 1. 2024. Toženec na narok ni pristopil.

7.Toženec uveljavlja kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker vabila na narok z dne 1. 2. 2024 ni dobil v roku iz drugega odstavka 280. člena ZPP, ki določa, da je treba narok za glavno obravnavo določiti tako, da ostane strankam zadosti časa za pripravo, vendar najmanj petnajst dni od prejema vabila. Rok petnajstih dni je postavljen z namenom, da se strankam zagotovi čas za pripravo na obravnavo ter za morebitno uveljavljanje svojih pravic z ustreznimi procesnimi dejanji, vendar kršitev tega roka predstavlja relativno bistveno kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe ZPP ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost odločbe. V konkretnem primeru toženec ne zatrjuje, da ni imel dovolj časa za pripravo navedb in zbiranje dokazov, ki bi jih lahko ponudil na prvem naroku za glavno obravnavo, zato ni mogoče govoriti o kršenju pravice do izjavljanja, ob tem, da tudi ni nepomembno dejstvo, da je od prve vročitve vabila na narok, ki je bil sicer kasneje preklican, da opravljenega naroka minilo več kot dva meseca.

8.V zadevi Višjega sodišča v Celju Cpg 184/2017, na katero se pritožnik sklicuje, gre za drugačno dejansko stanje, saj pritožniku hkrati z vabilom ni bila pravočasno vročena tudi vloga nasprotne stranke.

9.Ker kršitev določbe 2. odstavka 280. člena ZPP v obravnavanem primeru na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala, in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo kršitev iz 2. odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 280, 280/2, 335, 339, 339/1, 343, 343/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.