Jedro

Od sprejema novele ZFPPIPP-G dalje je premoženje, s katerim stečajni dolžnik samostojno razpolaga, hkrati tudi premoženje, na katerega po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zaradi predpisanih omejitev v izvršbi ni mogoče poseči. Ker v konkretnem primeru ni premoženja, na katerega bi bilo mogoče dovoliti izvršbo, je pritožba upnika, ki se zavzema za to, da se njegova terjatev poplača v tem izvršilnem postopku, neutemeljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom ugotovilo, da je predmetni izvršilni postopek ustavljen z dnem 22. 12. 2017. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da ima dolžnica neporavnan dolg iz naslova neplačanih najemnin. Ker gre za terjatev, ki predstavlja tekoče življenjske stroške dolžnice, gre za del premoženja dolžnice, s katerim lahko prosto razpolaga in se nanj omejitve osebnega stečaja ne nanašajo. Zato se dolg, kljub začetemu stečajnemu postopku, lahko poplača v predmetnem izvršilnem postopku. Dolžnikova poslovna sposobnost se z začetkom postopka osebnega stečaja omeji skladno z 386. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), in sicer tako, da stečajni dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Vendar pa lahko stečajni dolžnik v postopku osebnega stečaja v omejenem obsegu razpolaga s stečajno maso, npr. s plačo. Takšna omejitev je uzakonjena v določilu 389. člena ZFPPIPP v zvezi s posameznimi določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ter določilom 393. člena ZFPPIPP. Stečajni dolžnik v osebnem stečaju lahko sam razpolaga s plačo in drugimi stalnimi prejemki v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Nadalje gre pojasniti, da stroški najemnin ne morejo predstavljati stroška osebnega stečaja niti to ni nikjer zakonsko predvideno. Takšni stroški, npr. stroški električne energije, ipd. predstavljajo strošek stečajne mase samo v primeru, da bi bil dolžnik lastnik svoje lastne nepremičnine, kar pa ni primer v predmetni zadevi, ko je bila dolžnica zgolj najemnica. Omenjeni neplačani zneski najemnine tako nedvomno spadajo med tekoče stroške, saj so nastajali mesečno med potekom stečajnega postopka in ne morebiti med stroške stečajnega postopka (smiselno za fizično osebo v osebnem stečaju 9. točka drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP). Nenazadnje ne gre prezreti, da skladno z določili 408. člena ZFPPIPP tudi odpust obveznosti na predmetno upnikovo terjatev ne učinkuje. Iz navedenega sledi, da ni pravne ovire, da upnik navedenih zneskov ne bi mogel uveljavljati v predmetnem izvršilnem postopku. Ker se sodišče neupravičeno sploh ni ukvarjalo z navedenimi okoliščinami in tako sklep sploh ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, se ga zaradi pomanjkljivosti sploh ne more preizkusiti. Predlagal je, da sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi oziroma podrejeno, da ga spremeni tako, da predmetni izvršilni postopek nadaljuje, obenem pa, da odloči o povračilu stroškov pritožbenega postopka upnika.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določilo 132. člena ZFPPIPP ureja razmerja med stečajnim in izvršilnim postopkom v položaju, ko je bil izvršilni postopek že v teku, še preden se je začel stečajni postopek. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek na podlagi določila 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, ker je ugotovilo, da upnik do začetka stečajnega postopka v izvršilnem postopku ni pridobil ločitvene pravice na predmetih izvršbe. Upnik pritožbeno ne izpodbija teh ugotovitev niti ne navaja, da je sodišče prve stopnje glede tega zaključka zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila zoper dolžnico po upnikovem predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine z dne 8. 8. 2017 s sklepom z dne 18. 8. 2017 dovoljena izvršba na dolžničina denarna sredstva pri bankah in na njene osebne prejemke. Sklep o izvršbi je postal pravnomočen 31. 8. 2017. Pritožbeno tudi ni sporno, da se je nad dolžnico 22. 12. 2017 začel postopek osebnega stečaja St 4141/2017. Upnik je tako v predlogu za izvršbo uveljavljal terjatve, ki so nastale že pred začetkom postopka osebnega stečaja nad dolžnico.1 Ob navedenem pa tako ne držijo pritožbene navedbe, da upnik v tej zadevi uveljavlja stroške, ki so nastajali mesečno med potekom stečajnega postopka.

6. Na pritožbene navedbe upnika, da izterjuje terjatev iz naslova neplačanih najemnin, je najprej odgovoriti, da upnik ni z ničemer izkazal, da v predmetni zadevi izterjuje dolg iz naslova neplačanih najemnin, saj za takšne svoje navedbe ni predložil nobenih dokazil. Sodišču prve stopnje pa se z okoliščinami glede narave terjatve tudi ni bilo dolžno ukvarjati, saj ne gre za bistvene okoliščine v predmetni zadevi. Upnik se namreč, ob tem, ko trdi, da lahko dolžnik v osebnem stečaju sam razpolaga s plačo in drugimi stalnimi prejemki v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in prispevkov, neutemeljeno zavzema za to, da se predmetni izvršilni postopek kljub postopku osebnega stečaja nadaljuje. Od sprejema novele ZFPPIPP-G2 dalje je premoženje, s katerim stečajni dolžnik samostojno razpolaga, hkrati tudi premoženje, na katerega po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) zaradi predpisanih omejitev v izvršbi ni mogoče poseči (prim. drugi in tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP ter 79., 101. in 102. člen ZIZ).3 Ker torej v konkretnem primeru ni premoženja, na katerega bi bilo mogoče dovoliti izvršbo, je pritožba upnika, ki se zavzema za to, da se njegova terjatev poplača v tem izvršilnem postopku, neutemeljena.

7. Glede na navedeno je pritožba upnika neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Ker upnik s pritožbo ni uspel, ni mogoče zaključiti, da so v zvezi z njo nastali stroški bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Zato upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1 Iz pregleda predloga za izvršbo izhaja, da upnik izterjuje terjatve, ki so zapadle v plačilo od 25. 4. 2017 do 25. 7. 2017. 2 Uradni list RS, št. 27/2016 z dne 11. 4. 2016. 3 V Poročevalcu DZ z dne 5. 2. 2016 je glede te spremembe obrazloženo, da ker ni utemeljenega stvarnega razloga, da bi bil v postopku osebnega stečaja (generalne izvršbe) določen drugačen socialni minimum kot v postopku individualne izvršbe, se ureditev v 389. členu ZFPPIPP spremeni tako, da se tudi v postopku osebnega stečaja glede omejitve zneskov prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, uporablja 102. člen ZIZ.