Jedro

Sodišče se po izdaji sklepa o izvršbi ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.

Izrek

Krajevno pristojno za odločanje v tem izvršilnem postopku je Okrajno sodišče v Ž.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ž. je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je naložilo dolžniku, da plača upnici znesek 118.693,00 SIT s pp ter dovolilo izvršbo za uveljavitev navedene terjatve z rubežem in prenosom dolžnikove pokojnine na upničin žiro račun. Potem ko je ob poskusu vročitve sklepa izvedelo, da dolžnik ne stanuje na naslovu R., B. temveč v Z. K., p. S. pri O., je sklenilo, da je krajevno nepristojno in da bo zadevo odstopilo krajevno in stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v O. Okrajno sodišče v O., kateremu je bil odstopljen spis, je predlagalo Vrhovnemu sodišču RS, naj odloči o sporu o pristojnosti, ker se Okrajno sodišče v Ž. po izdaji sklepa o izvršbi ne more več izreči za krajevno nepristojno.

Krajevno pristojno za odločanje v tem izvršilnem postopku je Okrajno sodišče v Ž.

Krajevna pristojnost po Zakonu o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP) je izključna pristojnost. To pomeni, da se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno tudi po uradni dolžnosti in ne samo na dolžnikov ugovor (2. odstavek 20. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 14. členom ZIP). Vprašanje pa je, do katerega trenutka se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno. Neposrednega odgovora na to vprašanje ZIP ne daje, pač pa je mogoče nanj odgovoriti posredno. Po 1. točki 50. člena ZIP je nepristojnost razlog za ugovor. Če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, ugodi temu ugovoru, razveljavi svoj sklep in opravljena dejanja ter odstopi predlog pristojnemu sodišču (3. odstavek 53. člena ZIP). Iz tega pa je mogoče sklepati, da se sodišče po izdaji sklepa o izvršbi ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.

Do takšnega sklepa je mogoče priti tudi z uporabo določb ZPP (v zvezi s 14. členom ZIP), in sicer iz določb poglavja o izdaji plačilnega naloga, ki je procesnopravno najbližji sklepu o izvršbi, še posebej sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Po 1. odstavku 453. člena ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno najpozneje do izdaje plačilnega naloga. Takšen nalog namreč izda sodišče brez naroka, kar je pravilo tudi pri izdaji sklepa o izvršbi (1. in 2. odstavek 26. člena ZIP). Zato je utemeljeno mogoče sklepati enako tudi za izdajo sklepa o izvršbi. V obeh primerih gre za izdajo sodne odločbe brez naroka na podlagi vloge in priloženih listin.

Po obeh poteh se tako izkaže, da se sme izvršilno sodišče po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le do izdaje sklepa o izvršbi. Zato je pravilno stališče Okrajnega sodišča v O., ki mu je bila zadeva odstopljena, da je krajevno pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, tj. Okrajno sodišče v Ž.