Jedro

Če toženec meni, da so listine, ki so bile podlaga za vknjižbo tožničine lastninske pravice na parc. št. 250/5 k.o. ..., nične in da je zato takšen (derivativen) prenos lastninske pravice pravno neučinkovit, bi moral to uveljavljati z izbrisno tožbo. V obravnavani zadevi toženec takšne (nasprotne) tožbe ni podal, samo z ugovorom pa po povedanem ne more uspeti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan vrniti tožnici v neposredno posest nepremičnino, parc. št. 250/2 k. o. ...

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo delno sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Navaja, da tožnica ni lastnica konkretne nepremičnine. Vknjižba njene lastninske pravice na tej nepremičnini v zemljiško knjigo je nezakonita, saj temelji na nični pogodbi o prenosu lastninske pravice, ki jo je O. P. sklenila s tožnico. To bi lahko sodišče prve stopnje ugotovilo v okviru reševanja predhodnega vprašanja. Pravi lastnik zemljišča, parc. št. 250/5 k.o. ... je lahko le A. V. ali njegovi potomci. Ta je namreč imel to zemljišče v brezplačnem uživanju, odločba o odvzemu iz posesti pa mu ni bila izdana. Pri tem se revident sklicuje na Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, Zakon o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem in Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Ob ugotovitvah, da je tožnica zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine parc. št. 250/5 k.o. ..., ki jo brez pravnega naslova uživa toženec, je odločitev nižjih sodišč, da ji jo je toženec dolžan vrniti v neposredno posest, materialnopravno pravilna. Revizijski razlogi, ki se nanašajo na materialnopravno neveljavnost vknjižbe tožničine lastninske pravice na tej nepremičnini in zatrjevanja, da je njen pravi lastnik A. V. oziroma njegovi potomci, v konkretnem primeru ne morejo biti relevantni. Če toženec meni, da so listine, ki so bile podlaga za vknjižbo tožničine lastninske pravice na parc. št. 250/5 k.o. .., nične in da je zato takšen (derivativen) prenos lastninske pravice pravno neučinkovit, bi moral to uveljavljati z izbrisno tožbo.(1) Materialnopravna neveljavnost vpisa se namreč lahko sanira le z izbrisno tožbo (243. člen Zakona o zemljiški knjigi, Ur. list RS, št. 58/2003 in nasl, v nadaljevanju ZZK-1). Gre za stvarnopravno tožbo, s katero se varujejo knjižne pravice na nepremični pred omejevanjem ali oškodovanjem, ki ga povzroči materialnopravna vknjižba pravice nekoga drugega, zaradi česar varovana pravica preneha, se spremeni ali omeji. V obravnavani zadevi toženec takšne (nasprotne) tožbe ni podal, samo z ugovorom pa po povedanem ne more uspeti. Ker torej konkretna pravdna zadeva ne teče na podlagi izbrisne tožbe, so bili tudi razlogi nižjih sodišč, da je O. P. zakonito in pravno veljavno prenesla lastninsko pravico na tožnico na tej parceli, nepotrebni.

7. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in z njo tudi predlagano povrnitev revizijskih stroškov.

Op. št. (1): Primerjaj odločbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 64/2005 in II Ips 81/2004.