Jedro

Po prehodni določbi 2. odstavka 180. člena ZUTD zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZZZPB. V 2. odstavku 180. člena ZUTD je nadalje eksplicitno določeno, da se zadržanje teh pravic nanaša na pravico do denarnega nadomestila, ki je zavarovanec, mlajši od 50 let, ni v celoti izkoristil zaradi njenega prenehanja brez volje ali krivde zavarovanca.

Prehodno določbo 2. odstavka 180. člena ZUTD je zaradi načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS mogoče pravilno razlagati in uporabljati le v smislu 70. člena ZUTD. Za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZZZPB namreč lahko velja le enako, kot velja za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZUTD. Pomeni, da se neizkoriščeni del pravice po ZZZPB lahko uveljavi, če je ta daljši od nove pravice po ZUTD in če je izbira pisna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnica krije stroške pritožbe sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 16. 12. 2016 in št. ... z dne 20. 7. 2016 ter priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za čas 8 mesecev in 16 dni. Sklenilo je, da tožnica krije stroške postopka sama.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V 25.a členu ZZZPB je bilo omogočeno uveljavljanje preostalega dela neizkoriščene pravice. Sodišče prve stopnje je zgolj pavšalno navedlo, da ji je pravica do denarnega nadomestila prenehala po ZZZPB, ne pa po kateri določbi ZZZPB. Ni se opredelilo do tega, da zakon ni posegel v pravnomočno odločbo z dne 22. 6. 2004, s katero ji je bila priznana pravica do denarnega nadomestila od 1. 6. 2004 do 28. 2. 2005. Za čas od 15. 12. 2004 do 28. 2. 2005, torej za 2 meseca in 16 dni ji je ostala neizkoriščena pravica. Opredelilo pa se ni niti do tega, s katero določbo in katerim predpisom ji je bila odvzeta pravica, da izkoristi 2 meseca in 16 dni iz pravnomočne odločbe. Pravnomočna odločba z dne 22. 6. 2004 še vedno velja. Poseg predpisa v pridobljeno pravico je v nasprotju z ustavo. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijano sodbo ob ugotovljenem dejanskem stanju tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in priznanje daljšega trajanja pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo z upoštevanjem preostalega dela neizkoriščene pravice utemeljeno zavrnjen.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevane kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh tožničinih navedb, bistvenih za odločitev v tem sporu. Med drugim je poudarilo tudi, da je tožnici pravica do denarnega nadomestila prenehala.

Podana ni niti zatrjevana kršitev 158. člena Ustave RS,2 iz razlogov kot bodo obrazloženi v nadaljevanju sodbe.

5. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti izpodbijanih odločb o priznanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za 6 mesecev, od 1. 7. do 31. 12. 2016. Tožnica je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana 11 let, 6 mesecev in 16 dni. Z odločbo z dne 22. 6. 2004 priznana pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo za obdobje 9 mesecev od 1. 6. 2004 do 28. 2. 2005, ji je po odločbi z dne 17. 12. 2004 prenehala s 14. 12. 2014. Čeprav ji je ostalo 2 meseca in 16 dni preostalega dela neizkoriščene pravice do denarnega nadomestila, pri določitvi trajanja pravice v obravnavanem predsodnem upravnem postopku to ni bilo upoštevano.

Da tožnica ni upravičena do daljšega trajanja pravice do denarnega nadomestila, torej do dodatnih 2 mesecev in 16 dni preostalega dela neizkoriščene pravice, je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje.

6. Pravna podlaga za pritožbeno rešitve zadeve je Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)3. Po 1. odstavku 60. člena ZUTD je čas trajanja denarnega nadomestila določen glede na čas zavarovanja, za katerega je bil zavarovanec zavarovan za primer brezposelnosti. Za zavarovalno dobo od 5 do 15 let se uveljavi denarno nadomestilo v trajanju 6 mesecev. Po načelu izkoriščenosti zavarovalne dobe iz 69. člena ZUTD se v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila pravica že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Izjema so le zavarovanci, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe.

7. Preostali del neizkoriščene pravice do denarnega nadomestila ureja 70. člen ZUTD. Po 2. odstavku 70. člena ima pravico uveljavljati preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila zavarovanec, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil zaradi vključitve v delo, ki je po določbah tega zakona razlog za prenehanje pravice, razen če ima pogoje za priznanje nove pravice, določene v 59. členu tega zakona, in če njegova ponovna brezposelnost ni nastala iz razloga, zaradi katerega se po določbah tega zakona priznanje pravice odkloni. Če je trajanje pravice do neizkoriščenega dela denarnega nadomestila daljše, kot bi bilo trajanje nove pravice, se lahko odloči, da bo namesto nove pravice uveljavil preostali, še neizkoriščeni del denarnega nadomestila, kar mora biti pisno (3. odstavek 70. člena ZUTD). Po sodni praksi pritožbenega sodišča4 zavarovanec ne more sočasno uveljavljati nove pravice in še neizkoriščeni del denarnega nadomestila, temveč lahko izbere le eno od pravic, torej novo pridobljeno pravico ali pravico do neizkoriščenega dela denarnega nadomestila, če je ta daljša in če svojo odločitev izrazi pisno. Kot s sklicevanjem na sodno prakso pritožbenega sodišča5 pravilno razloguje že sodišče prve stopnje, 70. člen ZUTD velja za zavarovance, ki pravice do denarnega nadomestila, priznane po ZUTD niso v celoti izkoristili in jo v ostalem neizkoriščenem delu lahko uveljavijo ob novem primeru brezposelnosti. Varovanje pravic, pridobljenih po prej veljavnem Zakonu o zavarovanju in zaposlovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB)6 je namreč v ZUTD urejeno posebej.

8. Po prehodni določbi 2. odstavka 180. člena ZUTD zavarovanec, ki je pridobil pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti do začetka uporabe tega zakona, zadrži te pravice v obsegu in trajanju po določbah ZZZPB. V 2. odstavku 180. člena ZUTD je nadalje eksplicitno določeno, da se zadržanje teh pravic nanaša na pravico do denarnega nadomestila, ki je zavarovanec, mlajši od 50 let, ni v celoti izkoristil zaradi njenega prenehanja brez volje ali krivde zavarovanca.

V sodni praksi7, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje, je bilo res zavzeto stališče, da je ZZZPB, veljaven v letu 1996 in 1997, možnost izkoriščenja preostanka denarnega nadomestila urejal le za zavarovance, ki so se zaposlili za določen čas, krajši od devetih mesecev, in so se v 30 dneh ponovno prijavili pri zavodu, v drugih primerih ponovne zaposlitve pa zavarovanci takšne možnosti niso imeli in je zato po ZUTD niso mogli uspešno uveljavljati. Pritožnica pa pravilno opozarja, da je 25.a člen ZZZPB, uveljavljen s spremembami in dopolnitvami ZZZPB-D8 s 24. 10. 1998 uzakonil možnost prenosa uživanja pravice pod zakonskimi pogoji še za druge zavarovance. Po 3. odstavku 25.a člena ZUTD se zavarovancu, ki pravice do denarnega nadomestila ni v celoti izkoristil, razen če je ni izkoristil iz krivdnih razlogov na svoji strani, pri ponovnem uveljavljanju pravica odmeri v trajanju, ki upošteva zavarovalno dobo po prejemanju zadnjega denarnega nadomestila in preostali del neizkoriščene pravice.

Vendar je prehodno določbo 2. odstavka 180. člena ZUTD zaradi načela enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS po stališču pritožbenega sodišča mogoče pravilno razlagati in uporabljati le v smislu 70. člena ZUTD. Za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZZZPB namreč lahko velja le enako, kot velja za neizkoriščeni del denarnega nadomestila po ZUTD. Pomeni, da se neizkoriščeni del pravice po ZZZPB lahko uveljavi, če je ta daljši od nove pravice po ZUTD in če je izbira pisna. Pritožničino stališče, da se preostali del neizkoriščene pravice po ZZZBP prišteje k trajanju nove pravice do denarnega nadomestila, je zmotno in zato ni sprejemljivo. Sicer pa je bila tožnica ob uveljavitvi pravice do denarnega nadomestila že starejša od 50 let, kar pomeni, da varovanje pravic, pridobljenih po prejšnjih predpisih, zanjo že iz tega razloga ne more veljati.

9. Zaradi pravnomočnosti odločbe z dne 17. 12. 2004 o prenehanju pravice do denarnega nadomestila z dnem 14. 12. 2004 pa se tožnica ne more uspešno sklicevati niti na predhodno izdano odločbo z dne 22. 6. 2004 o priznanju pravice za obdobje 9 mesecev od 1. 6. 2004 dalje. Ker ji je pravica pravnomočno prenehala že z dnem 14. 12. 2004, pravice ob uveljavitvi ZUTD ni več imela in je že zato tudi ne more več zadržati. To pa pomeni tudi, da z izpodbijanima odločbama ni bilo poseženo v pridobljeno pravico, zato zatrjevana kršitev 158. člena URS ni podana. Pravnomočnost sanira celo nepravilne in nezakonite posamične upravne akte.

10. Na podlagi vsega predhodno navedenega je bilo potrebno pritožbo v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrniti in s to dodatno utemeljitvijo potrditi izpodbijano sodbo.

11. Ob takšnem pritožbenem izidu je bilo potrebo odločiti še, da tožnica krije svoje stroške pritožbe sama (165. v zvezi s 154. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 33/1991 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami. 4 Psp 261/2018. 5 Psp 470/2014. 6 Ur. l. RS, št. 107/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 7 VIII Ips 215/2012. 8 Ur. l. RS, št. 69/98.