Jedro

Obstaja nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, če je sodišče v izreku sodbe naložilo vsem trem tožencem nerazdelno plačilo dolga, v obrazložitvi pa je navedlo, da je glasom prisilne poravnave prvotoženec dolžan 84% priznanih terjatev, ostala dva toženca pa vsak po 8% priznanih terjatev.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje opr. št. ... z dne ... v delu, s katerim je naloženo nerazdelno plačilo glavnice, obresti in pravdnih stroškov toženi stranki V.L. d.o.o.- razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Tožeča stranka je po sklepu stečajnega senata vložila tožbo na ugotovitev obstoja terjatve iz pravnomočnega izvršilnega sklepa na podlagi verodostojne listine v znesku 3.298,10 sit zoper stečajnega dolžnika G-I p.o. L. v stečaju. Med pravdnim postopkom je tožena stranka - po podatkih v spisu - prenehala obstojati kljub sklenjeni prisilni poravnavi. Prvostopno sodišče je najprej prekinilo postopek zoper dotedanjo toženo stranko iz razloga po 3.točki 212.člena ZPP in ga nato nadaljevalo s tremi pravnimi nasledniki, ki so v prisilni poravnavi prevzeli dolg stečajnega dolžnika G-I L. Prvostopno sodišče je s sodbo naložilo vsem trem tožencem nerazdelno plačilo glavnice in pripadkov.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka V.L. d.o.o..in navedla, da se dolg ne nanaša na njenega pravnega prednika, temveč na G-V L. Zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Sodišče druge stopnje je preizkusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preizkusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti, kjer po 467. členu ni dovoljena pritožba zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - prav to pa uveljavlja tožena stranka. Pač pa je pritožbeno sodišče ugotovilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, kar predstavlja bistveno kršitev pravdnega postopka iz 13.točke II.odst. 354. člena ZPP in mora na tako kršitev paziti po uradni dolžnosti. V izreku sodbe je namreč sodišče naložilo vsem trem tožencem nerazdelno plačilo dolga, v obrazložitvi pa je navedlo, da so glasom prisilne poravnave dolžni V. d.o. L. - 84%-ov priznanih terjatev, ostala dva toženca pa vsak po 8%-ov priznanih terjatev.

V tej zadevi ne gre za enotno sosporništvo iz 201. in 202. člena ZPP.

Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo prvostopno sodbo samo v obegu, ki se nanaša na pritožnika.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker niso bili priglašeni.