Up-302/00

27. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 27. novembra 2001

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 563/96 z dne 31. 5. 2000 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 36201/047/95 z dne 7. 3. 1996 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.Z izpodbijano sodbo je bila v upravnem sporu zavrnjena tožba pritožnika zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 36201/047/95 z dne 7. 3. 1996, s katero je bila odpravljena odločba Upravne enote Ljubljana, Izpostava Šiška št. 04/04-9-362- 523/92 z dne 5. 1. 1996 o zavrnitvi predloga za obnovo denacionalizacijskega postopka, ki je bil končan s pravnomočno odločbo št. 14/02-362-523/92 z dne 25. 4. 1994. Ministrstvo je predlog za obnovo tega postopka zavrglo, ker predloga ni podala upravičena oseba in ker okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana.

2.V pravnomočno zaključenem denacionalizacijskem postopku, katerega obnovo je pritožnik predlagal skupaj s svojim bratom, so bile nepremičnine vrnjene hčerki prejšnjega lastnika kot upravičenki po 12. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Pritožnik navaja, da je predlog za obnovo postopka vložil v imenu druge pok. upravičenke po 12. členu ZDen, tj. B. B. B. (iz priloženih sodb je razvidno, da je ustavni pritožnik njen brat), ki je bila žena pok. prejšnjega lastnika. Nasprotuje stališču izpodbijane sodbe in odločbe, po katerem zakonec, ki je sklenil zakonsko zvezo s prejšnjim lastnikom podržavljenega premoženja po podržavljenju, ne more biti upravičenec po 12. členu ZDen. To stališče naj bi bilo v nasprotju z 2. in 22. členom Ustave. Kratenje pritožnikove pravice do sodelovanja v denacionalizacijskem postopku pa naj bi mu kot pravnemu nasledniku po pok. ženi prejšnjega lastnika kršilo njegove pravice iz 33. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče se v postopku z ustavno pritožbo ne more spuščati v presojo materialnopravne ali procesnopravne pravilnosti izpodbijanih sodnih odločb in tudi ne v dokazno oceno sodišč.

4.Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v rednem sodnem postopku. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik ni izkazal. Zgolj dejstvo, da pritožnik ni uspel s predlogom za obnovo denacionalizacijskega postopka, še ne pomeni kršitev pravice enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do zasebne lastnine in dedovanja iz 33. člena Ustave. Za kršitev teh pravic bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre.

Določba 12. člena ZDen ureja širitev kroga upravičencev.

5.Upravičenec naj bi bila praviloma oseba, ki ji je bilo premoženje odvzeto. Na podlagi te določbe pa je upravičenec do denacionalizacije oseba, ki ob podržavljenju ni bila lastnik premoženja. V tem je bistvena razlika te določbe v primerjavi z drugimi določbami ZDen, ki opredeljujejo krog upravičencev do denacionalizacije. Čeprav 12. člen ZDen uporablja izraz dedič, v teh primerih ne gre za dedovanje vrnjenega premoženja, temveč za določitev statusa upravičenca. Tudi v primerih, ko je prejšnji lastnik, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca po 9. členu ZDen, še vedno živ, lahko osebe iz 12. člena ZDen kot upravičenci zahtevajo vrnitev premoženja. Ustavno sodišče pa je že v odločbi št. U-I-23/93 z dne 20. 3. 1997 (Uradni list RS, št. 23/97 in OdlUS VI, 43) ob presoji 12. člena ZDen sprejelo stališče, da je upravičenec do denacionalizacije po 12. členu ZDen (poleg potomcev) lahko le zakonec, ki je bil zakonec lastnika v času, ko mu je bilo premoženje podržavljeno (55. točka obrazložitve citirane odločbe). Pri tem je Ustavno sodišče upoštevalo, da je zakonodajalec določitev upravičenca po tej določbi omejil na tiste osebe, ki so bile praviloma tudi neposredno prizadete zaradi izgube premoženja. Po navedenem torej okoliščina, da je žena prejšnjega lastnika dedovala po prejšnjem lastniku, za določitev statusa upravičenca do denacionalizacije po 12. členu ni relevantna.

6.Očitka o kršitvi 2. člena Ustave (načela pravne države) v postopku ustavne pritožbe ni mogoče preizkušati, saj ne gre za ustavno določbo, ki bi zagotavljala kakšne človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje ustavni pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Predsednica senata:

Milojka Modrijan