Jedro

Po presoji pritožbenega sodišča pa so pri odločitvi o kazenski sankciji premalo prišle do izraza okoliščine primera, ki jih je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo in prav tako izhajajo iz obrazložitve sodbe, niso pa izrecno omenjene kot okoliščine, ki so bile upoštevane pri odmeri sankcije. Ni namreč moč spregledati, da je storilec starejša oseba, ob storitvi kaznivega dejanja je namreč dosegel skoraj 77 let, ter da je bil povod za obravnavano kaznivo dejanje poseg oškodovanca in drugih oseb v njegovo lastnino - oljčnik, da se osebe, ki so prišle oljke pobirat na njegov poziv niso odstranile oziroma odšle ter je zato do kritične situacije prišlo tudi zaradi okoliščin, h katerim so prispevali oškodovanec in ostali s svojim prihodom v oljčnik obdolženca z namenom obiranja oljk, s čimer se sam ni strinjal. Glede na vse okoliščine primera so zato po presoji pritožbenega sodišča izpolnjeni pogoji za izrek sodnega opomina obdolžencu.

Izrek

I. Ob odločanju o pritožbi zagovornika obdolženega I. B. se izpodbijana sodba spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako, da se obdolžencu na podlagi 68. člena KZ-1 izreče sodni opomin.

Sicer se pritožba zagovornika kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi I. B. kriv kaznivega dejanja grožnje po drugem v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1. Na podlagi 57. člena KZ-1 je obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je na podlagi drugega odstavka 135. člena KZ-1 določilo kazen treh mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženi v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolžencu naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 92. člena ZKP, ki bodo odmerjeni s posebnim sklepom in sodno takso, ki bo odmerjena s plačilnim nalogom.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil obdolženčev zagovornik, kot navaja, iz razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb KZ-1 in kršitve postopka ter predlaga, da se sodba spremeni tako, da se obdolženca oprosti očitka storitve kaznivega dejanja po obtožnem aktu, le podrejeno, da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno obravnavanje in odločitev prvostopnemu sodišču. 3. Pritožba zagovornika ni utemeljena, sodbo sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče v odločitvi o kazenski sankciji spremenilo ob uporabi določbe 386. člena ZKP.

4. Zagovornik trdi, da so zaključki prvostopnega sodišča popolnoma nelogični, netočni in pavšalni, ter da bi pravilna dokazna ocena brez vsakega dvoma morala pripeljati do sklepa, da ni nikakršnega dokaza, da je obdolženi ravnal, kot se mu očita, celo nasprotno, da so izpovedi prič lažne in prirejene željam M. R. in D. R., da se maščujeta obdolženemu, ker jim je prepovedal pobiranje oljk kritičnega dne. Po prepričanju zagovornika gre za očiten konstrukt in krive izpovedbe prič in M. R., kar naj bi dokazovalo pričanje priče S. S., ki se je o dejanju ob zaslišanju kot priča na sodišču 17. avgusta 2016 spomnil več kot je povedal dne 16. novembra 2014 policiji, prav tako da izpovedba M. R., podana na obravnavi 18. maja 2016 ni skladna z izjavo, ki jo je dal 30. oktobra 2014 policiji, v bistvenem delu, glede samega udarca, niti se ne sklada v tem delu z izpovedbo D. R. na obravnavi 13.6.2016. Kot še navaja, se tudi izpoved D. R. na obravnavi 13.6.2016 ne sklada v tem delu z izjavo, ki jo je ta dal policiji 26.11.2014. Konstrukt in krivo izpovedbo prič naj bi dokazoval tudi informativni izpis DD OKC K. o dogodku v Č. dne 25. oktobra 2014. 5. Takšne navedbe obdolženčevega zagovornika pa za dosego utemeljena dvoma v pravilnost sprejetih prvostopenjskih zaključkov ne zadoščajo. Nasprotno od zagovornika pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vse pomembne okoliščine pravilno in v celoti ugotovilo, sprejete zaključke pa tako prepričljivo obrazložilo, da jih pritožbeno sodišče brez pomislekov sprejema. Sodišče prve stopnje je namreč tehtalo vse relevantne dokaze, vključno z zagovorom obdolženca, ter jih analiziralo skladno z načelom proste presoje dokazov, uzakonjenim v prvem odstavku 18. člena ZKP in drugem odstavku 355. člena ZKP, dokazne zaključke pa sprejelo v 9. točki obrazložitve in jih utemeljilo z razumnimi in življenjsko sprejemljivimi razlogi. Krivdo obdolženca za kaznivo dejanje, ki se mu očita in je opisano v izreku izpodbijane sodbe, potrjuje tako izpoved oškodovanca, kot tudi D. R. in S. S., ki so prvi prišli v oljčnik. Zagovornik sicer glede pričanja S. S. posebej (v pritožbi poudarjeno) izpostavlja, da ta konkretno udarca ni videl, vendar pritožbeno sodišče v tem ne vidi nikakršnega nasprotja, glede na to, da je ta priča povedala, da pa je videla zamah obdolženega s palico proti oškodovancu. Tudi v navedbi, da je policist sporočil na policijsko postajo le, da je B. žalil R. in da so mu izdali PLN po ZJRM, pritožbeno sodišče ne vidi nikakršnega nasprotja ali konstrukta, kot meni zagovornik. Iz vsebine navedenega plačilnega naloga (na listovni št. 5 do 7 spisa) je namreč razvidno, da je bil plačilni nalog izdan obdolžencu zaradi kršitve iz prvega odstavka 6. člena ZJRM-1, pri čemer je iz opisa dejanskega stanja razvidno, da se nanaša za prekršek storjen zoper N. R., iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 7) pa razvidno, da je N. R., mati oškodovanca, v oljčnik prišla kasneje in ni videla kako je obdolženi napadel oškodovanca. Sta ji pa o tem povedala oškodovanec in njen mož ter oče oškodovanca D. R., pri čemer iz njene izpovedi izhaja tudi, da je ob njenem prihodu obdolženi v rokah še vedno držal palico, ter jo pričel žaliti in zmerjati. Glede na to, da sta o tem, da je obdolženi kričal, imel palico in z njo zamahoval, v izpovedih potrdili tudi priči V. K. in D. L., pritožbeno sodišče nima nikakršnih razlogov za dvom, da je bilo dejanje storjeno na v izreku izpodbijane sodbe navedeni način.

6. Zagovornik meni, da je stališče sodišča prve stopnje, da ni relevantno, da M. R. ni kritičnega dne podal predloga za pregon zaradi pouka policista B., protispisno, ker da takšnega pouka policist B. sploh ni dal, saj to jasno izhaja iz informativnega izpisa OKC in izpisa dogodkov iz dnevnika dogodkov - poročila dežurnega.

7. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi nikakršne protispisnosti glede na spisovne podatke. Z vprašanjem ali je policist B. prisotnim dal pouk glede predloga za pregon se je sodišče prve stopnje ukvarjalo na glavni obravnavi dne 17. avgusta 2016 ob zaslišanju kot priče zaslišanega S. B., ki je, med drugim, na vprašanje zagovornika: "Ali je bilo kakorkoli s strani kogarkoli kaj omenjeno o kakšnem dejanju, ki bi lahko predstavljalo k.d.?" Bole odgovoril: "G. odvetnik! Če ne bi bilo niti minimalnih suma k.d., ne bi niti šli jim dat pouk o tem, da bi lahko to ... ne bomo ljudem govorili, da lahko podajo predlog za pregon za nekaj, kar ni k.d. ..."1. Glede relevantnosti podaje predloga za pregon pet dni po dejanju pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v oceni verodostojnosti izpovedbe oškodovanca na podlagi izpovedi prič, ki so njegovo izpoved potrdile, zgolj navedlo, da na presojo verodostojnosti izpovedi oškodovanca ne vpliva dejstvo, da okoliščine, ki so obravnavane v tem postopku, niso navedene v plačilnem nalogu PP K. kot niti okoliščina, da oškodovanec predloga za pregon ni podal še isti dan. Gre torej za sprejeto dokazno oceno, te pa zagovornik zgolj s ponujanjem svoje razlage, kakšno bi bilo pričakovano ravnanje oškodovanca ter iz tega izvedenega zaključka, da je šlo za lažno prijavo o napadu s palico in grožnjami z namenom maščevanja zaradi preprečitve pobiranja oljk, ni omajal. 8. Neutemeljeno zagovornik tudi očita sodišču prve stopnje, da ni štelo za verodostojno pričanje B. R., ki je zagovor obdolženega potrdil. Dokazno oceno izpovedi te priče je sodišče prve stopnje napravilo v 10. točki obrazložitve. Sodišče prve stopnje je natančno analiziralo izpoved te priče v povezavi z izpovedmi ostalih zaslišanih prič in po presoji pritožbenega sodišča prepričljivo zaključilo, da ta priča razen ob prihodu prvih obiralcev oljk ni bil prisoten pri samem dogajanju ter zato njegovo izpoved ocenilo kot neprepričljivo.

9. Glede na to, da je sodišče prve stopnje na podlagi presoje vseh izvedenih dokazov sprejelo utemeljene zaključke glede ravnanja obdolženca in njegove krivde, ki jih je tudi utemeljilo z razumno in življenjsko sprejemljivimi razlogi, pritožbeno sodišče v sprejeto dokazno oceno nima pomislekov in je zato pritožba obdolženčevega zagovornika neutemeljena.

10. Pač pa je sodišče prve stopnje moralo poseči v odločitev sodišča prve stopnje o kazenski sankciji. Zagovornik sicer v pritožbi ne izpodbija odločbe o kazenski sankciji, je pa moralo pritožbeno sodišče preizkusiti izpodbijano sodbo v tej smeri na podlagi določbe 386. člena ZKP. Sodišče prve stopnje je odločbo o kazenski sankciji obrazložilo v 13. točki izpodbijane sodbe, pri čemer je navedlo, da je pri izbiri kazni upoštevalo težo storjenega kaznivega dejanja in storilčevo krivdo, kot olajševalno okoliščino dosedanjo nekaznovanost v Republiki Sloveniji, posebnih obteževalnih okoliščin pa ni zaznalo. Po presoji pritožbenega sodišča pa so pri odločitvi o kazenski sankciji premalo prišle do izraza ostale okoliščine primera, ki jih je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo in prav tako izhajajo iz obrazložitve sodbe, niso pa izrecno omenjene kot okoliščine, ki so bile upoštevane pri odmeri sankcije. Ni namreč moč spregledati, da je storilec starejša oseba, ob storitvi kaznivega dejanja je namreč dosegel skoraj 77 let, ter da je bil povod za obravnavano kaznivo dejanje poseg oškodovanca in drugih oseb v njegovo lastnino - oljčnik, da se osebe, ki so prišle oljke pobirat na njegov poziv niso odstranile oziroma odšle ter je zato do kritične situacije prišlo tudi zaradi okoliščin, h katerim so prispevali oškodovanec in ostali s svojim prihodom v oljčnik obdolženca z namenom obiranja oljk, s čimer se sam ni strinjal. Glede na vse okoliščine primera so zato po presoji pritožbenega sodišča izpolnjeni pogoji za izrek sodnega opomina obdolžencu. Ta se namreč v skladu s prvim odstavkom 68. člena KZ-1 sme izreči za kazniva dejanja, za katera je predpisana denarna kazen ali zapor do enega leta, če so storjena v takih olajševalnih okoliščinah, ki jih delajo posebej lahka. Po presoji pritožbenega sodišča so prej navedene okoliščine prav takšne, zaradi česar pritožbeno sodišče meni, da bo tudi takšna opozorilna sankcija kot je sodni opomin na obdolženca vplivala, da ne bo ponavljal kaznivih dejanj. Iz navedenih razlogov je zato pritožbeno sodišče opirajoč se na določbo drugega odstavka 394. člena ZKP izpodbijano sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da se obdolžencu na podlagi 68. člena KZ-1 izreče sodni opomin, sicer pa pritožbo njegovega zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo in v nespremenjenem a izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker je bilo s sodbo višjega sodišča odločeno deloma v obdolženčevo korist, izrek o stroških pritožbenega postopka kot nepotreben odpade (drugi odstavek 98. člena ZKP).

1 Glej prepis zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 17.8.2016 - stran 4; hrbtna stran listovne št. 67 spisa.