Jedro

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je na Vrhovno sodišče Republike Slovenije vložil lastnoročno podpisano pisanje, naslovljeno sicer kot „Revizija“, ki pa ga je glede na podatke v njem s procesnopravnega vidika mogoče obravnavati le kot predlog za dopustitev revizije zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodno odločbo sodišča druge stopnje; ker slednje tožnik ni priložil, ostaja (ne glede na procesnopravno posledico tega dejstva kot samostojnega razloga za zavrženje predloga na podlagi šestega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) vsebina izpodbijane pravnomočne odločitve v tem stadiju postopka sodišču neznana.

2. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi pa lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP). Tožnik je v predlogu sicer med drugim navedel, da je „organe za Bpp“ zaprosil za brezplačnega odvetnika, ki bi ga zastopal v tem postopku pred Vrhovnim sodiščem, vendar odločbe o tem (o morebitni nujni brezplačni pravni pomoči) po njegovih trditvah ni prejel – kar velja enako tudi za Vrhovno sodišče in na kar je treba opozoriti glede na določbe 36. in 38. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS št. 96/2004 – UPB in št. 23/2008), s katerim ni predvidena kot možnost kakršnokoli poseganje v tek zakonskih procesnih rokov za vložitev pravnih sredstev.

3. Izjemoma smeta pravdna dejanja v postopku z izrednim pravnim sredstvom opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Tožnik, ki je sam vložil predlog, v njem ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker je torej vložil predlog sam in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost), je njegov predlog nedovoljen v pomenu določbe drugega odstavka 374. člena ZPP in ga je bilo treba zavreči.