Jedro

Prijava izločitvene pravice na skupnem premoženju pa glede na določbo petega odstavka 83. člena DZ ni nikoli prepozna, zato četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP v tem primeru ni uporabljiv.

Izločitvena pravica pa je s prodajo premoženja prenehala. S tem pa je postal zahtevek tožnice materialnopravno neutemeljen (342. člen ZFPPIPP).

Z zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka, mora sodišče obravnavati podredni zahtevek, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni.

Vendar pa tožnica za tovrstni tožbeni zahtevek na plačilo še ne izkazuje pravnega interesa. Slednjega bi pridobila šele s prerekanjem uveljavljene nadomestne terjatve in objavo sklepa o preizkusu terjatev, iz katerega bi izhajalo, da mora ugotovitev njenega obstoja uveljavljati s tožbo (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).

S tem tožnici ni odvzeta pravica do pravnega varstva, le procesni pogoji za njeno obravnavanje še niso izpolnjeni.

Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen nalog, navedenih v sedmem odstavku 103. člena ZFPPIPP.

Določila ZFPPIPP upravitelju omogočajo, da za zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem pooblasti odvetnika kot pooblaščenca, zato je stvar presoje upravitelja, ki to lahko stori, če šteje za potrebno, prav tako ni relevantno ali je stečajni upravitelj odvetnik.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se tožba v delu, ki glasi: "II. Toženec je dolžan tožnici plačati denarno nadomestilo za prodane nepremičnine 355/1, 355/2, 355/3, *131, k.o. ..., v višini 25.000,00 EUR, v 15 dneh po pravnomočnosti te sodbe, zavrže.

II.V preostalem delu se pritožba zoper I., III. in IV. točko izreka kot neutemeljena zavrne in potrdi odločitev sodišča prve stopnje.

III.Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v I. točki izreka zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) zahtevala, da se ugotovi, da v skupno premoženje pravdnih strank spadajo nepremičnine podrobneje navedene v izreku sodbe sodišča prve stopnje in da ima tožnica na njih lastninsko pravico do 1/2 ter da se ji prizna izločitvena pravica, ki jo ima na delu skupnega premoženja v višini 1/2 do celote. Nadalje je v II. točki izreka zavrnilo podredni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala plačilo denarnega nadomestila za prodano nepremičnino v višini 25.000,00 EUR in stroške postopka. V III. točki izreka je sodišče prve stopnje tožbo tožnice glede podrednega zahtevka, s katerim je zahtevala ugotovitev, da ima na nepremičninah lastninsko pravico do 1/2, zavrglo. V IV. točki izreka je odločilo, da je tožnica dolžna plačati pravdne stroške toženca v višini 4.841,71 EUR.

2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožnica. Navaja, da je nerazumljiva obrazložitev sodišča prve stopnje, ki določa da je stečajna upraviteljica dvomila v obstoj skupnega premoženja in da je zato tožbeni zahtevek neutemeljen. V skladu s 83. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak 1/2, razen če je drugi zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena. Nadalje je sodišče zmotno zavrnilo podrejeni zahtevek z obrazložitvijo, da je tožnica zamudila rok za uveljavljanje pravice do deleža kupnine, saj se določba sedmega odstavka 299. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ne uporablja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje zmotna. Prav tako predstavlja odločitev sodišča prve stopnje sodbo presenečenja, saj bi sodišče v okviru materialno procesnega vodstva moralo tožnico opozoriti na neustrezno oblikovan tožbeni zahtevek, česar pa ni storilo. Prav tako je sodišče neutemeljeno zavrglo podredni zahtevek, saj ne gre za litispendenco zahtevkov. Sodišče bi tako moralo ugoditi že primarnemu tožbenemu zahtevku, če to ni, pa je bilo dolžno odločati o podrednem zahtevku. Nadalje je sodišče zmotno odločilo o stroških postopka. Toženec ima pooblaščenca stečajnega upravitelja in ni podlage, da si slednji najame še odvetnika in da stroški njegovega zastopanja bremenijo tožnico. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, vse s stroškovno posledico.

3.V odgovoru na pritožbo se toženec zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6.V predmetnem postopku je tožnica uveljavljala dva zahtevka. S primarnim zahtevkom uveljavlja izločitveno pravico na nepremičninah v lasti toženca, v višini 1/2 iz razloga, ker slednje predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, saj so bile kupljene na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 12. 10. 2009, torej, ko je med njima že obstajala zakonska zveza, sklenjena dne 5. 9. 2009, v ekonomski skupnosti pa sta živela od leta 1999. V zvezi s tem zahtevkom (primarni zahtevek) je bila, na podlagi sklepa o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic Okrožnega sodišča na Ptuju St 3209/2019 z dne 28. 8. 2023, zaradi dejstva, ker je stečajni upravitelj prerekal njeno terjatev, napotena na vložitev tožbe.

7.Med pravdnima strankama je nesporno, da so bile nepremičnine, na katerih tožnica zahteva ugotovitev izločitvene pravice, prodane v stečajnem postopku po sklepu Okrožnega sodišča na Ptuju St 3209/2019 z dne 7. 4. 2022. Sklep je postal pravnomočen dne 12. 5. 2022 in so bile nepremičnine izročene kupcu. Prav tako je nesporno, da je tožnica sama prijavila svojo izločitveno pravico, potem ko je nepremičnina bila že prodana.

8.83. člen DZ v tretjem do petem odstavku določa: (3) V postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic, na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice iz petega odstavka tega člena. (4) Če je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika. Za spor iz prejšnjega stavka se uporablja drugi odstavek 74. člena tega zakonika. (5) Drug zakonec lahko v postopku osebnega stečaja nad zakoncem vloži prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če drugi zakonec take prijave ne vloži, se šteje, da je v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.

9.DZ v petem odstavku 83. člena vzpostavlja fikcijo prijave izločitvene pravice na deležu skupnega premoženja zakoncev, kar pomeni, da te drugemu zakoncu v postopku osebnega stečaja nad zakoncem ni treba prijaviti. Prijava izločitvene pravice na skupnem premoženju pa glede na določbo petega odstavka 83. člena DZ ni nikoli prepozna, zato četrti odstavek 299. člena ZFPPIPP v tem primeru ni uporabljiv1.

10.Ne glede na navedeno v prejšnjem odstavku je bilo premoženje stečajnega dolžnika, na katerem velja domneva o obstoju izločitvene pravice, prodano. Slednje med strankama ni sporno. Izločitvena pravica pa je s prodajo premoženja prenehala. S tem pa je postal zahtevek tožnice materialnopravno neutemeljen (342. člen ZFPPIPP)2. S prodajo nepremičnin je tako izločitvena pravica tožnice na spornih nepremičninah prenehala in posledično sodišče prve stopnje njenemu zahtevku pravilno ni ugodilo, zato je v tem delu (I. točka izreka) sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

K podrednemu zahtevku

11.Sodna praksa3 se je že izrekla, da sta primarni in podredni zahtevek vsak zase samostojna zahtevka, le odločanje o njiju je podvrženo vrstnemu redu, kot ga izbere tožnik. Z zavrnitvijo primarnega tožbenega zahtevka, mora sodišče obravnavati podredni zahtevek, saj tedaj (glede na učinke litispendence) nastopijo pogoji za obravnavanje podrednega zahtevka, ki s tem postane primarni. Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje iz 16. točke obrazložitve, ki je prvo točko podrednega zahtevka, zaradi identičnosti s primarnim zahtevkom, zavrglo.

12.Celoten podredni zahtevek je potrebno obravnavati kot celoto, saj ga je tožnica postavila iz razloga, ker so v stečajnem postopku bile nepremičnine, na katerih je zahtevala ugotovitev skupnega premoženja oz. določitev njenega solastnega deleža v višini 1/2 (zakonska domneva), prodane in v posledici slednjega zahteva plačilo denarnega zneska doseženega s prodajo tega premoženja in ga je potrebno (v celoti) zavreči iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju.

13.S prenehanjem izločitvene pravice, skladno s petim odstavkom 299. člena ZFPPIPP, pridobi stranka pravico zahtevati, da se ji plača denarni znesek, dosežen s prodajo predmetne ugasle izločitvene pravice, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (nadomestna pravica). Takšna nadomestna pravica vstopi namesto izločitvene pravice, do nje pa je upravičen le izločitveni upnik, ki bi ob odsotnosti prodaje lahko izkazal obstoj svoje izločitvene pravice. Ugotovitev nekdanjega obstoja slednje je torej pogoj za obstoj nadomestne pravice. Vendar pa tožnica za tovrstni tožbeni zahtevek na plačilo še ne izkazuje pravnega interesa. Slednjega bi pridobila šele s prerekanjem uveljavljene nadomestne terjatve in objavo sklepa o preizkusu terjatev, iz katerega bi izhajalo, da mora ugotovitev njenega obstoja uveljavljati s tožbo (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).

14.Nadomestna terjatev je namreč ob preizkusu lahko priznana, zato morda niti ne bo nastala potreba po njenem ugotavljanju v pravdi, še posebej upoštevaje 83. člen DZ, ki vzpostavlja domnevo o skupnem premoženju zakoncev na premoženju v osebnem stečaju. Zato bo o odločanju o nadomestni terjatvi v pravdnem postopku lahko prišlo šele takrat, ko bo v stečajnem postopku opravljen njen preizkus. Za tovrstno terjatev pa ne velja sedmi odstavek 299. člena ZFPPIPP, kot to zmotno ugotavlja sodišče prve stopnje v 14. točki obrazložitve (3. točka drugega odstavka 383. člen ZFPPIPP).

15.Nesporno je tožnica svojo nadomestno terjatev prijavila dne 11. 9. 2023 v stečajnem postopku nad tožencem St 3209/2019, vendar slednje stečajni upravitelj še ni preizkusil. Do takrat pa tožnica ne izkazuje pravnega interesa za uveljavljanje predmetnega zahtevka v pravdnem postopku in je potrebno njeno tožbo (podredni zahtevek) zavreči (in ne zavrniti, kot je to zmotno naredilo sodišče prve stopnje - II. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje).

16.S tem tožnici ni odvzeta pravica do pravnega varstva, le procesni pogoji za njeno obravnavanje še niso izpolnjeni. V skladu s 300. členom ZFPPIPP bo namreč tožnica, če bo v sklepu o preizkusu terjatev njena "nadomestna" terjatev prerekana, morala vložiti tožbo, s katero bo zahtevala, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku poplačilo terjatve iz premoženja stečajnega dolžnika (splošne razdelitvene mase - 362. člen ZFPPIPP). Pri tem bo njen pravni interes zavarovan tudi v primeru, če na vložitev tožbe po sklepu o preizkusu terjatev ne bo napotena ona, pač pa tisti, ki bo njeno terjatev prerekal (upoštevaje 83. člen DZ), saj bo namreč v primeru, da terjatev ne bo prerekana oz. tožba drugih oseb oz. stečajnega upravitelja ne bo vložena, veljala njena pravica za priznano (302. člen ZFPPIPP).

17.Tožnica bo tako morala svojo nadomestno terjatev uveljavljati v pravdnem postopku (pravilno bo morala postaviti ugotovitveni zahtevek, v skladu s 300. členom ZFPPIPP) šele potem, ko bo (če bo) njena prijavljena terjatev v stečajnem postopku prerekana, po objavi sklepa o preizkusu terjatev.

K stroškom postopka

18.Nima prav pritožba, da toženca v postopku že zastopa stečajni upravitelj in zato zastopanje po odvetniku ni potrebno.

19.Nadomestila, ki jih vključuje nagrada upravitelja, so nadomestilo za vse storitve, ki so potrebne za izvedbo nalog upravitelja v postopku zaradi insolventnosti, razen nalog, navedenih v sedmem odstavku 103. člena ZFPPIPP. Iz obsega nalog upravitelja so po navedeni določbi izključene tudi storitve, za katere je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja (6. točka sedmega odstavka 103. člena ZFPPIPP). Zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem ne spada v okvir storitev, ki so vključene v nagrado upravitelja, saj so naloge v zvezi z zastopanjem stečajnega dolžnika v sodnih postopkih storitve, za katero je potrebno posebno strokovno znanje s področij, ki niso predmet strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja. Za opravljanje odvetniških storitev je namreč potreben širši nabor znanja, zlasti s področja procesnega prava, ki ga program izpita za upravitelja ne obsega. Določila ZFPPIPP upravitelju omogočajo, da za zastopanje stečajnega dolžnika pred sodiščem pooblasti odvetnika kot pooblaščenca, zato je stvar presoje upravitelja, ki to lahko stori, če šteje za potrebno, prav tako ni relevantno ali je stečajni upravitelj odvetnik. Nenazadnje pa tudi ni podlage za stališče, po katerem bi bilo zastopanje stečajnih dolžnikov v sodnih postopkih obvezno vključeno v izvedbo nalog upraviteljev (ter bi bilo tako zajeto v njihovi nagradi).

20.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje odločilo kot izhaja iz izreka odločbe sodišča druge stopnje (353. člen in 5. alinea 358. člena ZPP).

21.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Prav tako toženec z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo (165. člen v zvezi s 154. in 155. členom ZPP).

-------------------------------

1Franc Seljak, Problematika sodne prakse o osebnem stečaju - vprašanja povezana s solastnino in skupno lastnino stečajnega dolžnika, Pravosodni bilten 3/2019, str. 157- 161.

2P. Lipoglavšek in M Zaman, Razdelitev posebne mase in "konkurenca" ločitvene in izločitvene pravice - študij primera, Zbornik Sodobno insolvenčno pravo 2022.

3VSL sklep I Cp 2998/2016 z dne 21. 2. 2017,sodba in sklep I Cp 213/2018 z dne 19.9.2018.

4dr. N. Plavšak, Komentar ZFPPIPP Tax-Fin-Lex,Ljubljana 2017, str. 678.

5N. Plavšak, Komentar ZFPPIPP, Ljubljana 2017, komentar k 108. členu str. 274 -275. VSL Sklep Cst 457/2020 z dne 4. 11. 2020.

Zveza

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 83, 83/3, 83/4, 83/5 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 69, 69/2, 69/2-4, 103, 103/7, 103/7-6, 299, 299/4, 299/5, 299/7, 300, 302, 342, 362, 383, 383/2, 383/2-3 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 353, 358, 358/1, 358/1-5