12. 2. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. januarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 195/99 z dne 15. 4. 1999 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 27/97 z dne 26. 2. 1999 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V kazenskem postopku zoper ustavnega pritožnika pred Okrožnim sodiščem v Mariboru je bila vložena obtožnica, ki je postala pravnomočna dne 11. 11. 1997. Na glavni obravnavi dne 18. 2. 1999 je Okrožno državno tožilstvo modificiralo obtožbo, ki po mnenju ustavnega pritožnika predstavlja novo obtožnico, saj gre za bistveno spremembo dejanskega stanja. Pritožnikov zagovornik je zoper spremenjeno obtožnico vložil ugovor, ki ga je Okrožno sodišče v Mariboru zavrglo kot prepoznega, saj je obtožnica, zoper katero je bil vložen, že postala pravnomočna, zoper spremenjeno obtožnico pa skladno s tretjim odstavkom 344. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) ni ugovora. Zoper ta sklep je pobudnikov zagovornik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo kot neutemeljeno. Višje sodišče v obrazložitvi svojega sklepa ugotavlja nekatere formalne pomanjkljivosti v sklepu Okrožnega sodišča, ki jih ustavni pritožnik ne uveljavlja, vendar pa je po mnenju Višjega sodišča odločitev Okrožnega sodišča pravilna, saj zoper spremenjeno obtožnico ni ugovora. V konkretnem primeru tudi ni šlo za nedovoljeno razširitev obtožbe, saj se obtožba nanaša na isti historični dogodek, prvostopenjsko sodišče pa je skladno z drugim odstavkom 344. člena ZKP prekinilo glavno obravnavo in obdolžencu dalo čas za pripravo obrambe. Na glavni obravnavi bo obdolženec lahko navajal dejstva in predlagal dokaze v svojo obrambo.

2.V ustavni pritožbi je ustavni pritožnik ponovil navedbe iz vlog pred Okrožnim in Višjim sodiščem. Meni, da gre v njegovem primeru za spremembo obtožnice, ki se opira na spremenjeno dejansko stanje in navaja nove kršitve cestno-prometnih predpisov, zato gre v resnici za novo obtožnico. Kot stranka v kazenskem postopku nima več enakih možnosti, še posebej zato, ker naj bi šlo za spremembo obtožnice po končanem dokaznem postopku, zaradi česar naj ne bi imel možnosti braniti se na temelju takšne obtožnice, predvsem pa navesti dejstva in predlagati dokaze v svojo obrambo, postavljati vprašanja pričam in izvedencem ter podajati pripombe in pojasnila glede njihovih izpovedb. S tem naj bi mu bili kršeni pravici iz 14. in 22. člena Ustave (enakost pred zakonom in enako varstvo pravic). Če sodišče takšno spremembo dovoli, pomeni to zlorabo procesnih pravic. Zoper spremenjeno obtožbo bi sodišče moralo dovoliti ugovor in rešiti predhodno vprašanje, ali je sprememba obtožbe sploh dopustna.

B.

3.Iz ustavne pritožbe je bila izločena pobuda ustavnega pritožnika za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in tretjega odstavka 344. člena ZKP. O pobudi, vodeni pod št. U-I- 40/00, je Ustavno sodišče odločilo na seji dne 16. 1. 2003 in jo zavrnilo.

4.Ustavni pritožnik zatrjuje, da so mu zaradi spremembe obtožnice zoper njega in zaradi zavrženja ugovora zoper spremenjeno obtožnico nastale različne pravne posledice, ki predstavljajo kršitve z ustavo zajamčenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tako naj ne bi imel časa in možnosti pripraviti svojo obrambo, navajati dejstva v svojo korist, uveljavljati ta dejstva z izvedbo ustreznih dokazov, zaslišati obremenilne priče in izvedenca. Očitno je, da je želel ustavni pritožnik svoj položaj v konkretnem kazenskem postopku zavarovati z ugovorom zoper obtožnico. Cilja, ki ga želi doseči ustavni pritožnik, ni mogoče doseči z ugovorom zoper obtožnico. Želene procesne učinke je mogoče doseči z zahtevo po preložitvi glavne obravnave skladno z drugim odstavkom 344. člena ZKP, z zahtevo za izvedbo dokazov, z vlogo, v kateri obramba navede relevantna dejstva oziroma se ponovno opredeli do že izvedenih dokazov v luči spremenjene obtožnice ipd. Če obdolženec meni, da je pri spremembi obtožnice šlo za tožilčevo zlorabo procesnega upravičenja, lahko od sodišča zahteva, da takšno procesno razpolaganje zavrne. Če kakšno izmed navedenih procesnih ravnanj in vlog obravnavno sodišče neupravičeno zavrne, pa ima to za posledico obsodilno sodbo, ima obdolženec možnost, da vloži pritožbo zoper sodbo zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po drugem odstavku 371. člena ZKP, zatrjujoč, da je sodišče na glavni obravnavi prekršilo pravice obrambe (tako tudi Ustavno sodišče v sklepu št. U-I-40/00 z dne 16. 1. 2003).

5.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloča o ustavni pritožbi pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

6.Glede na povedano v 4. točki obrazložitve je očitno, da so ustavnemu pritožniku v zvezi s kršitvami ustavno zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zatrjuje v ustavni pritožbi, na voljo različna pravna sredstva za odpravo njihovih posledic. Ustavni pritožnik teh pravnih sredstev ni izčrpal, zato ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o ustavni pritožbi. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrglo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer