Jedro

Sodišče prve stopnje na podlagi zbranih podatkov pravilno ugotavlja, da je pri obravnavanem kaznivem dejanju šlo pri obdolženemu za enkraten dogodek, da obdolženi v 15 letni vozniški praksi ni storil nobenega prometnega prekrška, zaradi katerega bi bil sankcioniran, čeprav je poklicni voznik in da je neposredno po nesreči odšel do oškodovanke in z njo govoril ter s tem pokazal primeren odnos do nje, kar vse sodišču prve stopnje ni dopustilo sklepanja, da gre za nevarnega voznika, katerega bi bilo potrebno čimprej izločiti iz javnega prometa.

Izrek

Pritožba okrajne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom I K 44584/2017 z dne 6. 10. 2017 zavrnil predlog Okrožnega državnega tožilstva v Slovenj Gradcu Kt/18810/2017 z dne 4. 10. 2017 o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja obdolženemu M.H..

2. Proti temu sklepu se je pritožila okrajna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obdolženemu M.H. izreče odvzem vozniškega dovoljenja št. ....., ki ga je izdala UE Slovenj Gradec dne ...., za čas dokler traja kazenski postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica v pritožbi navaja, da je obdolženi s svojim ravnanjem dne 30. 9. 2017 grobo kršil cestno prometne predpise, ko je vozil po regionalni cesti in povzročil prometno nesrečo ter konkretno ogrozil življenje druge udeleženke v prometu, pri tem pa ravnal s krivdno obliko naklepa. Zakon o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP) v 4. točki petega odstavka 105. člena določa, da se voznika, ki ravna v nasprotju z drugim odstavkom tega člena (vozi s koncentracijo nad 0,24 mg. alkohola v litru izdihanega zraka) kaznuje za prekršek z globo najmanj 1.200,00 EUR, če ima v času vožnje motornega vozila več kot 1,10 g alkohola na kg krvi ali več kot 0,52 mg alkohola v litru izdihanega zraka, pa se mu sme izreči tudi 18 kazenskih točk. Zakon o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) pa v šestem odstavku 22. člena določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje, če je storil prekršek za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk in mu je bila za prekršek pravnomočno izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Obdolžencu bi tako bil že v primeru, da bi obravnavanega dne storil le prekršek, to je vožnjo v cestnem prometu pod vplivom alkohola z ugotovljeno koncentracijo, lahko bilo izrečeno celo prenehanje vozniškega dovoljenja za vse kategorije. Za kaznivo dejanje po prvem odstavku 324. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katero je zadolžena denarna kazen ali zapor do treh let (pravilno: do enega leta) pa sme sodišče izreči ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, katerega namen je izločitev iz prometa obdolženca, za katerega se glede na način storitve kaznivega dejanja, ki se mu očita, predvideva, da bo še naprej lahko ogrožal druge udeležence v prometu. Pritožnica opozarja na sklep Višjega sodišča v Mariboru IV Kp 10382/2016 dne 19. 5. 2016, kjer je višje sodišče, v zadevi, kjer obdolženec predhodno prav tako ni bil obravnavan za prekršek ali kaznivo dejanje, ugotovilo, da gre pri odvzemu vozniškega dovoljenja po 137. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) za sorazmeren ukrep.

5. Glede na navedena pritožbena izvajanja, v katerih se pritožnica sklicuje na sankcije, predvidene za vožnjo pod vplivom alkohola, določene v ZPrCP in ZP-1, pritožbeno sodišče poudarja, da ne sme pri taki obrazložitvi ostati prezrto, da gre pri začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja za omejevalni ukrep, še preden je bil obdolženi spoznan za krivega, ko je torej pridobljeno zakonsko opravičilo za izrek kazenskih točk po v pritožbi navedenih določbah ZPrCP oziroma stranske kazni po v pritožbi navedene določbe ZP-1 ni zadostno, za izrek takega ukrepa ker imamo pri odločanju po določbi 137. člena ZKP opraviti s preventivnim in ne z retributivnim sankcioniranjem, pri čemer mora biti to odločanje, podobno kot pri priporu, restriktivno in ob polnem upoštevanju načela sorazmernosti1. 6. Sodišče prve stopnje je, kot je to razvidno iz obrazložitve napadenega sklepa (točka 6 in 7), navedeno upoštevalo v popolni meri in pravilno. Svojo odločitev je oprlo na 72. člen KZ-1, ki se nanaša na odvzem vozniškega dovoljenja in po kateri mora sodišče, če se odloči za izrek takega ukrepa, presoditi ali bi nadaljnja udeležba obdolženca v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet zaradi njegovega obnašanja, subjektivnih lastnosti ali nesposobnosti za varno upravljanje vozil. Presojalo je torej obstoj subjektivnih pogojev, ki morajo biti podani za izrek predlaganega ukrepa. Pri tem je z upoštevanjem kazensko pravne teorije in sodne prakse, katerih vsebino povzema v razloge napadenega sklepa, pravilno ugotovilo, da niso podane take subjektivne okoliščine, ki bi narekovale začasen odvzem vozniškega dovoljenja obdolžencu.

7. Sodišče prve stopnje na podlagi zbranih podatkov pravilno ugotavlja, da je pri obravnavanem kaznivem dejanju šlo pri obdolženemu za enkraten dogodek, da obdolženi v 15 letni vozniški praksi ni storil nobenega prometnega prekrška, zaradi katerega bi bil sankcioniran, čeprav je poklicni voznik in da je neposredno po nesreči odšel do oškodovanke in z njo govoril ter s tem pokazal primeren odnos do nje, kar vse sodišču prve stopnje ni dopustilo sklepanja, da gre za nevarnega voznika, katerega bi bilo potrebno čimprej izločiti iz javnega prometa. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem prvostopnega sodišča, da ni dopustno le na podlagi enega dogodka, ob izostanku drugih okoliščin, sklepati o nevarnosti obdolženca za javni promet, ter da dosedanje ravnanje obdolženca, njegove osebne lastnosti in njegova sposobnost za varno opravljanje motornih vozil niso take, da bi dopuščale sklepanje, da gre za nevarnega voznika, katerega bi bilo potrebno čimprej izločiti iz javnega prometa, pa čeprav je v času prometne nezgode imel visoko stopnjo alkohola na kg krvi, kot je to obrazloženo v točki 7 napadenega sklepa.

8. Ko se pritožba sklicuje na sklep Višjega sodišča IV Kp 10382/2016 z dne 19. 5. 2016, v katerem sodišče navaja, da gre pri odvzemu vozniškega dovoljenja po 137. členu ZKP za sorazmeren ukrep tudi če obdolženec ni bil predhodno obravnavan za prekršek ali kaznivo dejanje, pritožba prezre, da je obdolženi v navedeni kazenski zadevi imel višjo koncentracijo alkohola v litru izdihanega zraka kot obdolženi v tokrat obravnavani kazenski zadevi ter da je izkazal visoko nespoštovanje in ignoranco pravil, ki veljajo v cestnem prometu, ko je med vožnjo večkrat zapeljal čez ločilno črto na nasprotno smerno vozišče in so se mu morali nasprotni vozeči vozniki v izogib trčenju umikati, eden izmed njih se je moral umakniti celo izven vozišča na avtobusno postajo, obdolženi pa je nadaljeval s tako vožnjo, vozil zatem po bankini in trčil v odbojno ograjo, po kateri je z vozilom drsel, ko pa ga je odbilo nazaj na levo smerno vozišče, pa je trčil v prednji del vozila, ki je pripeljalo pravilno, in pri vsem tem neposredno ogrozil življenje in zdravje ter premoženje kar štirih oseb. Glede na opisane okoliščine je sodišče tedaj pravilno ocenilo, da gre za sorazmeren ukrep, saj bi obdolženčeva nadaljnja udeležba v javnem prometu pomenila nevarnost za javni promet, manifestirala pa se je prav z izvršitvijo kaznivega dejanja na opisan način. V predmetni zadevi pa se obdolžencu očita, da je pri zavijanju v levo iz prednostne ceste na neprednostno odvzel prednost nasproti vozeči voznici, ki je zato, da bi preprečila trčenje, zapeljala proti levemu robu vozišča in jo je nato zaneslo na desni rob vozišča, kjer je trčila v odbojno ograjo. Pri taki obtožbi in ob upoštevanju subjektivnih pogojev, ki so določeni v členu 72 KZ-1 je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da bi ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja pri obdolžencu bil nesorazmeren, ker ne obstajajo okoliščine, ki bi kazale na to, da obdolženi ni vreden zaupanja oziroma bi ga kazale kot nevarnega udeleženca v cestnem prometu, ki ga je nujno čimprej izločiti iz javnega prometa.

9. Po obrazloženem je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

1 Sklep Višjega sodišča v Mariboru II Kp 35669/2014 z dne 29. 1. 2015.