Jedro

Čeprav ne gre za revizijo proti pravnomočni sodbi po 382. členu ZPP, je revizija dovoljena po določilu prvega odstavka 400. člena ZPP v zvezi s 34. členom in z drugim odstavkom 111. člena ZNP, saj gre za revizijo proti odločitvi o stanovanjski pravici. Gre za postopek, ki je bil začet v zvezi z 18. in 20. členom ZSR dne 15.5.1989, torej pred uveljavitvijo stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS št. 18/91 do 23/96). SZ imetništva stanovanjske pravice sicer ne pozna več, a to ne pomeni, da v postopkih, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, ni mogoče odločati o predlogu uporabnika stanovanja, da ga stanodajalec določi za imetnika stanovanjske pravice. Taka določitev se sicer ne more nanašati na obdobje po uveljavitvi SZ, se pa lahko nanaša na obdobje do njegove uveljavitve in na posledice, ki iz tega izvirajo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se na dvosobnem stanovanju št. 4 v prvem nadstropju stanovanjske hiše v L., C., last prve nasprotne udeleženke, namesto z odločbo Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljanskih občin PE B. št... z dne 15.12.1988 določenega drugega nasprotnega udeleženca, določi kot imetnik stanovanjske pravice predlagatelj B. D. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo drugega nasprotnega udeleženca kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. Sprejelo je oceno prvostopenjskega sodišča, da sta po materini smrti oba brata - tako predlagatelj kot drugi nasprotni udeleženec - izpolnjevala pogoje za pridobitev imetništva stanovanjske pravice po določilu 18. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). Sprejelo je tudi izbiro sodišča prve stopnje, ki je med uporabnikoma stanovanja, ki sta bila samska (oz. je bil drugi predlagatelj razvezan), za imetnika stanovanjske pravice določilo predlagatelja, ker je le on po hišnem razporedu čistil skupne prostore, prispeval za vzdrževanje hiše in plačeval stroške v zvezi z uporabo stanovanja, drugi nasprotni udeleženec pa ne.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je pravočasno vložil revizijo drugi nasprotni udeleženec. V laični vlogi uveljavlja vse razloge po določilu 385. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92) in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da obtožbe proti njemu niso resnične in ne odražajo tega, kar se je dogajalo v spornem stanovanju. V zvezi z izpovedjo priče S. meni, da je bila kršena pravica drugega nasprotnega udeleženca do obrambe, ker sodnica na naroku ni zapisala vseh njegovih navedb in trditev, poleg tega pa so se očitane nesreče in dogodki, ki jih je očitala priča S., dogajali še pred materino smrtjo. Sodišču še očita, da ni upoštevalo pisne vloge drugega nasprotnega udeleženca, da je brat zlonamerno povzročal prepire ter ni plačal svojega prispevka za električni števec in za stanarino ter da je nezakonito odpiral pošto, zadrževal račune se nasilno vedel in onemogočal mirno uporabo stanovanja. Sedaj je v spremenjeni stanovanjski zakonodaji našel možnost za nakup stanovanja in izselitev drugega nasprotnega udeleženca.

Revizija je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril, ter Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.l. SRS, št. 30/86 in RS, št. 55/92).

Čeprav ne gre za revizijo proti pravnomočni sodbi po 382. členu ZPP, je revizija dovoljena po določilu prvega odstavka 400. člena ZPP v zvezi s 34. členom in z drugim odstavkom 111. člena ZNP, saj gre za revizijo proti odločitvi o stanovanjski pravici. Gre za postopek, ki je bil začet v zvezi z 18. in 20. členom ZSR dne 15.5.1989, torej pred uveljavitvijo Stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS št. 18/91 do 23/96). SZ imetništva stanovanjske pravice sicer ne pozna več, a to ne pomeni, da v postopkih, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, ni mogoče odločati o predlogu uporabnika stanovanja, da ga stanodajalec določi za imetnika stanovanjske pravice. Taka določitev se sicer ne more nanašati na obdobje po uveljavitvi SZ, se pa lahko nanaša na obdobje do njegove uveljavitve in na posledice, ki iz tega izvirajo.

Toda kljub temu, da je revizija dovoljena, ni utemeljena.

Kolikor drugi nasprotni udeleženec v reviziji izpodbija dejansko stanje, je treba ugotoviti, da po določilu tretjega odstavka 385. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pravica do obrambe v postopku pred sodiščem, ki jo omenja revident, bi lahko pomenila bistveno kršitev določb pravdnega postopka, toda le v primeru, če bi bila podana. Iz nepravdnega spisa pa izhaja, da je sodišče prve stopnje v postopku v stanovanjskih razmerjih po določilu 111. člena ZNP pravilno opravilo naroke in v zapisnikih navedlo vsa dejanja, ki so bila opravljena. V zvezi z izjavami udeležencev postopka pa je treba pojasniti, da se po drugem odstavku 123. člena ZPP zapišejo le tiste, ki so bistvene. Kake druge bistvene kršitve postopka revident ne navaja, sodišče pa ni našlo nobene kršitve po določilu 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katero pazi po uradni dolžnosti.

Tudi materialno pravo sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili, saj sta po določilu 18. in 20. člena ZSR upoštevali potrebe uporabnikov in druge okoliščine, ki sta jih v danem primeru ugotovili na podlagi večih dokazov, jih ocenili in ter skrbno obrazložili v izpodbijanih odločbah.

Ker torej niso podani razlogi, ki so navedeni v reviziji in ker tudi sodišče samo ni našlo nobenega od razlogov, na katera mora paziti po uradni dolžnosti (386. člen in 393. člen ZPP), je zavrnilo neutemeljeno revizijo.