Jedro

Po 10. čl. ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Gre za načelo zemljiškoknjižnega postopka, ki je v obliki procesnega pravila izraženo tudi v 122. in 189. členu istega zakona. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

(1.) Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani pod opr. št. VL 5004/2008 in vknjižbo hipoteke za terjatev v višini 1.533,90 EUR s pripadki, vse v korist upnika A. B., p.o. - v stečaju, in sicer pri nepremičnini parc. št. 678/1 k.o. … (točka I / 1 izreka). Odločilo je še, da takšnega vpisa ne opravi pri parceli št. 676/1 k.o. ..... saj le-ta ni v lasti dolžnika (točka I/2) , pod točko II izreka pa je odmerilo tudi sodno takso po tarifni številki 18/2 Zakona o sodnih taksah v višini 41,05 EUR.

(2.) Proti navedenemu sklepu je vložil pritožbo nasprotni udeleženec - upnik A. B. p.o. - v stečaju. Navaja, da ga izpodbija tako v delu, ki se nanaša na zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke pri nepremičnini parc. št. 678/1 k.o. ..., kot tudi v delu, ki se nanaša na odmerjeno sodno takso in predlaga razveljavitev. Okrajno sodišče v Brežicah je tako že 17.6.2008 izdalo sklep o ustavitvi izvršilnega postopka, ki ga je upnik prejel 23.6.2008, in ga je takrat moral prejeti tudi zemljiškoknjižni oddelek. Sodišče pa je ne glede na to, več kot dva meseca po ustavitvi izvršbe, izdalo sklep o vknjižbi. Ko je bil izvršilni postopek ustavljen, je pravna podlaga za vpis odpadla.

(3.) Pritožba ni utemeljena.

(4.) Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se pritožnik vsebinsko ne pritožuje zoper tisti del sklepa, s katerim je bilo odločeno, da se vpis ne opravi (točka I./2), ampak zgolj zoper odločitev pod točko I./1 in točko II. sklepa.

(5.) Po 10. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih in opravlja vpise po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Gre za načelo zemljiškoknjižnega postopka, ki je v obliki procesnega pravila izraženo tudi v 122. in 189. členu istega zakona. Posledica načela vrstnega reda kot procesnega pravila je, da obstaja procesna ovira za odločanje o vpisih v kasneje začetih postopkih, dokler ni pravnomočno odločeno o vpisu v postopku, ki je bil začet prej (primerjaj 3. odstavek 153. člena in 1. odstavek 156. člena ZZK-1).

(5.) V konkretni zemljiškoknjižni zadevi se je zemljiškoknjižni postopek začel 21.4.2008, ko je zemljiška knjiga prejela obvestilo Okrajnega sodišča v Ljubljani v smislu 86. člena ZZK-1. Iz podatkov zemljiške knjige je nadalje razvidno, da je bil 10.7.2008 pod Dn. št. 2188/2008 začet postopek po uradni dolžnosti, ki se nanaša na izbris zaznambe izvršbe in vknjižbo prenehanja hipoteke, in sicer na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Brežicah, opr. št. VL 5004/2008, ki ga pritožnik omenja tudi v pritožbi. Ker glede na zgoraj omenjeno načelo vrstnega reda zemljiškoknjižno sodišče ne more odločiti o izbrisu zaznambe izvršbe in vknjižbi prenehanja hipoteke v smislu 90. člena ZZK-1, preden ne odloči o sami zaznambi v smislu 86. člena istega zakona, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je po prejemu pravnomočnega sklepa o izvršbi ter obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti odločilo, da dovoli zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke pri parceli št. 678/1 k.o. ..., pravilna. O izbrisu zaznambe izvršbe in izbrisu hipoteke bo odločalo naknadno.

(6.) Pravilna je tudi odločitev v zvezi z odmero sodne takse. V konkretnem primeru se glede na prehodne določbe Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) za ta postopek, ki je začel teči pred uveljavitvijo ZST-1 (1.10.2008) uporablja še Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST). Le-ta v tarifni številki 18/2 določa, da se za vknjižbo ali predznambo drugih pravic, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, plača taksa 500 točk. Upoštevajoč vrednost točke v višini 0,0821 EUR, znaša to 41,05 EUR, kot je sodišče prve stopnje pravilno terjalo z nalogom, ki ga je pritožnik prejel 2.9.2008. (7.) Ker pritožba glede na obrazloženo ni utemeljena, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter obenem dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.