Jedro

Po določilu 648. člena OZ lahko naročnik vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, kadarkoli odstopi od pogodbe o delu neodvisno od volje podjemnika in ne glede na to, ali obstaja kakšna posebna okoliščina ali razlog. Zadošča naročnikova odločitev – volja za odstop od pogodbe, ki jo sporoči podjemniku. Vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razvezana, kakor tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali česar namenoma ni hotel zaslužiti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah II. in III. spremeni tako, da je tožena stranka v roku petnajst dni dolžna plačati tožeči stranki poleg že pravnomočno dosojenih zneskov (točka I. izpodbijane sodbe) še 15.074,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, in sicer: - od zneska 1.067,00 EUR od 15. 10. 2007 naprej in - od zneskov 667,00 EUR za čas od vsakega 16. dne v mesecu od 15. 11. 2007 do 15. 7. 2009 naprej do plačila, -ter pravdne stroške v znesku 1.320,60 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne poteka prostovoljnega roka za plačilo, do izpolnitve obveznosti.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku petnajst dni od prejema te sodbe plačati stroške pritožbenega postopka v znesku 728,64 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne poteka prostovoljnega roka za izplačilo, do izpolnitve obveznosti.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo v plačilo 7.201,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih v izreku navedenih zneskov od zapadlosti do plačila. V presežku – za glavnico 15.074,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi – je tožbeni zahtevek zavrnilo. Pravdne stroške tožene stranke v višini 442,90 EUR je naložilo v plačilo tožeči stranki.

2. Pritožbo vlaga tožeča stranka. Sodbo izpodbija v zavrnilnem in stroškovnem delu (točki II. in III. izreka). Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Odločitev o zavrnitvi dela tožbenega zahtevka (za plačilo nadomestila po s strani tožene stranke odpovedani pogodbi o delu za mesec september 2007 in do konca pogodbenega razmerja, vse zmanjšano za prihodke, ki jih je tožnik prejel pri drugem delodajalcu) je dejansko in materialnopravno zmotna ter obremenjena z absolutnimi bistvenimi kršitvami določb postopka. Pravna podlaga za tožnikov zahtevek je 648. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ). Podal je zadostno trditveno podlago, da je upravičen zahtevati plačilo po pogodbi o delu, od katere je tožena stranka neupravičeno odstopila. Dokazal jo je s svojim zaslišanjem. Priča L. je potrdila njegove navedbe o trajanju pogodbe. Priča K. se je o trajanju nove zaposlitve evidentno zmotila. Sodišče tega ne bi smelo šteti v škodo tožeči stranki. Tožena stranka ni nasprotovala tožbenim trditvam o tožnikovem iskanju dela drugje. Šteje, da je to dejstvo priznala. Zaključek sodišča, da bi morala tožeča stranka predlagati listinske dokaze o iskanju drugega dela, je zmoten, obrazložitev glede na dokazanost tožnikovih trditev z njegovim zaslišanjem pa nezadostna in neutemeljena. Sprejeta dokazna ocena je zmotna (kršitev 8. člena ZPP). Materialnopravno je zmotna odločitev, da do plačila tožnik ni upravičen, ker v obravnavanem obdobju ni opravljal dela. 648. člen OZ dalje podlago za primer, ko izvajalec pogodbe o delu zaradi odstopa naročnika ne opravlja dela in ko ima izvajalec pravico zahtevati plačilo vse dokončanega dela oziroma zaključka pogodbe. Izrek sodbe je v nasprotju z obrazložitvijo. Sodbe se zaradi pomanjkljivosti ne da preizkusiti. Podano je nasprotje med izpovedbama tožnika in priče K. ter razlogi sodbe. Zmotno je uporabljeno pravilo o dokaznem bremenu obeh strank. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari je napačna stroškovna odločitev. Z zavrnitvijo tožbenega zahtevka toženi stranki niso nastali nobeni stroški. Skladno s 154. in 155. členom ZPP bi morala sama nositi vse stroške postopka.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz trditvene in dokazne podlage strank in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila med pravdnima strankama dne 1. 2. 2007 sklenjena pogodba o delu za določen čas od 1. 2. 2007 do 30. 6. 2009 z aneksom, od katere je tožena stranka enostransko odstopila 31. 8. 2007. Tožnik se je z navedeno pogodbo zavezal za toženo stranko opravljati delo trenerja nogometne ekipe proti plačilu 1.067,00 EUR mesečno s pripadajočimi obrestmi od vsakega 15. v mesecu. Zaradi toženkinega odstopa od pogodbe je v pravdi od tožene stranke vtoževal plačilo zapadlih obveznosti po izstavljenih računih (plačilo za delo) za mesece junij, julij, avgust in september 2007 s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, na podlagi 648. člena OZ pa tudi plačilo preostalega s pogodbo dogovorjenega nadomestila za čas od odpovedi pogodbe do izteka pogodbe, in sicer v višini dogovorjenega mesečnega plačila, zmanjšanega za plačila, ki jih je po tožbenih trditvah prejemal od 1. 10. 2007 naprej pri drugem nogometnem klubu kot novem delodajalcu.

6. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku ugodilo le delno – priznalo mu je vtoževane zneske s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas do odpovedi pogodbe (31. 8. 2007), torej za obdobje, ko je tožnik po njegovih ugotovitvah za toženo stranko še opravljal delo. Priznalo mu je tudi vtoževano plačilo nagrade po sklenjenem aneksu k pogodbi. V navedenem delu je sodba sodišča prve stopnje pravnomočna. V presežku (do izteka pogodbe) pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Navedlo je, da tožnik ni v zadostni meri dokazal, da je iskal delo drugje (razlogi v točki 17 sodbe).

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je zmotno naziranje sodišča prve stopnje o neupravičenosti tožbenega zahtevka, ker naj tožnik ne bi dokazal, da je iskal novo delo. Po določilu 648. člena OZ lahko naročnik vse dotlej, dokler naročeni posel ni končan, kadarkoli odstopi od pogodbe o delu neodvisno od volje podjemnika in ne glede na to, ali obstaja kakšna posebna okoliščina ali razlog. Zadošča naročnikova odločitev – volja za odstop od pogodbe, ki jo sporoči podjemniku. Vendar mora v tem primeru podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih ta ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razvezana, kakor tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali česar namenoma ni hotel zaslužiti. Drži pritožbeno opozorilo, da tožena stranka ni prerekala tožbenih trditev, da je tožnik po toženkinem odstopu od pogodbe kljub iskanju drugega trenerskega dela slednjega našel šele čez čas (1. 10. 2007) in za nižje plačilo (po 400,00 EUR mesečno). Upoštevaje drugi odstavek 214. člena ZPP gre torej za priznana dejstva. Nenazadnje je sodišče tožnikovi izpovedbi verjelo tudi v delu, ko je povedal, da je iskal delo pri klubih po vsej Sloveniji (razlogi v točki 9 sodbe). Zato se ni mogoče strinjati z nadaljnjimi ugotovitvami sodišča, da tožbenih trditev o iskanju dela ni dokazal. Tudi dokaz z zaslišanjem strank je upošteven in enakovreden drugim dokazom, ki ga je treba ocenjevati v sklopu sprejete dokazne ocene po metodoloških napotkih 8. člena ZPP.

8. Ključno pa je, da dejstvo iskanja drugega dela v obravnavanem primeru niti ni pravno relevantno. Tožena stranka bi se namreč ob ugotovljenih okoliščinah (da je pred potekom pogodbe o delu kot naročnica uresničila svoje odstopno upravičenje), tožbenemu zahtevku za izpolnitev pogodbenih obveznosti do podjemnika iz naslova dogovorjenega plačila za obdobje do konca pogodbe lahko uprla le z ugovorom o znižanju zahtevanega pogodbeno določenega plačila, in sicer bodisi na račun stroškov, ki bi jih tožnik moral imeti, če pogodbe ne bi bila razvezana, ali na račun drugih zaslužkov, ki naj bi jih v pogodbeno dogovorjenem roku prejel drugje ali za zaslužke, ki jih namenoma ni hotel zaslužiti. Trditveno in dokazno breme za te ugovore je bilo na toženi stranki, a jih ni niti podala niti dokazala. Tako se izkaže, da ni pravno relevantno, ali je tožnik od odpovedi pogodbe s strani tožene stranke še opravljal delo ali ne, niti dejstvo, ali je iskal drugo delo. Drugačno pravno naziranje sodišča prve stopnje je zmotno.

9. Ugotovljena ali s strani tožene stranke neprerekana so vsa pravno odločilna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku na podlagi 648. člena OZ: o sklenjeni pogodbi o delu za čas od 1. 2. 2007 do 30. 6. 2009, o enostranskem odstopu tožene stranke od pogodbe o delu dne 31. 8. 2007, o višini pogodbeno dogovorjenega plačila po 1.067,00 EUR mesečno skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. v mesecu, o datumu pričetka dela tožnika pri drugem klubu (1. 10. 2007) in o višini tam prejetega plačila po 400,00 EUR mesečno. Ob pravilni uporabi 648. člena OZ, na katerega se opira tožbeni zahtevek, se izkaže, da je slednji v celoti utemeljen. Zneske, ki jih je tožnik zaslužil drugje, je namreč tožnik že upošteval v tožbenem zahtevku in zanje znižal pogodbeno dogovorjeni znesek tako, da za čas od 1. 10. 2007 do izteka pogodbenega razmerja vtožuje le še razliko v višini po 667,00 EUR. Na podlagi pete alineje 358. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem zavrnilnem delu spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku tudi v tem delu v celoti ugodilo.

10. Zaradi spremenjene odločitve o glavni stvari je bilo treba ponovno odločiti tudi o stroških postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Po načelu uspeha mora stroške postopka tožeči stranki povrniti tožena stranka, ker je v pravdi v celoti propadla (154. člen ZPP). Gre za znesek 1.320,00 EUR, kot ga je ugotovilo že sodišče prve stopnje (razlogi v točki 18 izpodbijane sodbe). Odmera pritožbeno ni bila izpodbijana. Pritožbeno sodišče pa samo v njej tudi ni našlo napak in kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato jo je upoštevalo in ugotovljene stroške tožeče stranke naložilo v plačilo toženi stranki.

11. Ker je pritožnik v celoti uspel tudi s pritožbo, mu mora tožena stranka povrniti še pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Znašajo 728,64 EUR. Obsegajo stroške odvetniškega zastopanja, odmerjene po priglašenem stroškovniku na list. št. 73 in upoštevaje Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT). Ne vsebujejo pa sodne takse, ker jo je tožnik oproščen (sklep na redni št. 27 spisa) in bo že tako ali tako bremenila toženo stranko (tretji odstavek 15. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1). Od dosojenih stroškov bodo v primeru zamude tekle tudi zakonske zamudne obresti od poteka paricijskega roka naprej (313. člen ZPP v zvezi s 378. členom OZ).