Jedro

Prvostopenjski organ se je pri spremembi podatka v matičnem registru oprl na prejeti dopis CSD. Tak dopis pa nima značaja pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta državnega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da v konkretnem primeru prvostopenjski organ za svojo odločitev ni imel pravne podlage.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Upravne enote Novo mesto št. 211-284/2013-11 z dne 31. 1. 2014 se odpravi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285 EUR, v roku 15 dni; do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se v matičnem registru pri vpisu rojstva otroka A.A., roj. ... 11. 2011 v Novem mestu, sedaj prvotožnika, spremeni že vpisani podatek o otrokovem očetu, tako da se v rubriki oče briše osebno ime B.B. in vpiše osebno ime C.C. V svoji obrazložitvi navaja, da je bil v matični register kot oče otroka vpisan tretjetožnik, B.B. na podlagi zapisnika o njegovem priznanju očetovstva, ki ga je podal dne 14. 10. 2011 pri Centru za socialno delo (CSD) Krško in je mati otroka-drugotožnica z njegovo izjavo o priznanju očetovstva soglašala. Nato je CSD Krško dne 17. 5. 2013 organu posredoval dopis, da je bil v okviru drugih postopkov seznanjen z novo okoliščino in sicer, da je otrokova mati-drugotožnica (romunska državljanka) še vedno v zakonski zvezi z romunskim državljanom, C.C. Organ se sklicuje na določbe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), določbe Zakona o matičnem registru (ZMatR) in določbe Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru (Pravilnik). Navaja, da je drugotožnica v postopku podala izjavo, da je bila ob rojstvu otroka-prvotožnika poročena z romunskim državljanom in je bila seznanjena o zakonski domnevi očetovstva po 86. členu ZZDDR in o tem, da se zato kot očeta njenega otroka vpiše njen zakonski mož.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnikov zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ na podlagi izjave otrokove matere-drugotožnice in predloženih dokazil pravilno ugotovil, da je bil otrok, mladoletni A.A. rojen v zakonski zvezi med drugotožnico in C.C. Zato je z izpodbijano odločbo tudi pravilno odredil, da se v matičnem registru pri vpisu rojstva mladoletnega tožnika spremenijo podatki o njegovem očetu. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da ni bilo pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta kakšnega drugega organa, ki bi predstavljala podlago za spremembo vpisa, organ pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za dvom v pravilnost pravne podlage, temveč za nesporna dejstva, ki jih tožniki ne zanikajo in zato velja pravna domneva očetovstva iz 86. člena ZZZDR.

Tožniki v obširni tožbi navajajo, da je tožena stranka z izpodbijano odločbo hudo posegla v pravice mladoletnega tožnika, kot tudi v, z Ustavo in EKČP, zagotovljene pravice drugotožnice in tretjetožnika. Otrokov oče je bil ob rojstvu otroka pravilno vpisan v matični register na podlagi prijave rojstva, ki je vsebovala tudi očetovo ime, to je ime B.B. in na podlagi zapisnika o priznanju očetovstva na CSD Krško, s katero je mati otroka soglašala. Sprememba vpisa podatka o otrokovem očetu v matičnem registru ne more temeljiti na podani izjavi matere, da je bila ob rojstvu otroka poročena z romunskim državljanom. Ker je otrokov biološki oče otroka priznal, to izključuje domnevo očetovstva po 86. členu ZZZDDR. Že vpisanih podatkov v uradnih evidencah pa tožena stranka ne more popravljati in spreminjati po uradni dolžnosti. Tožena stranka je tako brez pravne podlage, v nasprotju z določbami 41. člena ZMatR (pravilno: Pravilnika), sama izbrisala veljavno vpisane podatke o očetu otroka za nazaj. Pravno podlago pa je treba iskati v zakoniti listini, to je pravnomočni odločbi pristojnega organa ali v aktu drugega pristojnega organa v popravljenem ali spremenjenem zapisniku očetovstva pred CSD, česar pa ni bilo. Z izdano odločbo je tožena stranka posegla v pridobljeni osebni status otroka, v pridobljeno očetovstvo in tako povzročila, da je sedaj kot oče otroka vpisan tujec, ki za otroka nikoli ne bo skrbel, ki ga sploh ne pozna in z njim ne živi. Tožniki sodišču predlagajo, da tožbi ugodi tako, da se odločbi UE in MNZ kot nezakoniti odpravita; da se ugotovi, da so bile z odločbo UE in MNZ kršene pravice tožnikov iz 22. in 35. člena Ustave RS in da je tožena stranka dolžna v matičnem registru pri podatkih o očetu vzpostaviti prvotno stanje. Zahtevajo tudi povrnitev stroškov tega postopka in povrnitev stroškov upravnega postopka, ki so jim nastali zaradi postopka, ki ga je tožena stranka vodila po uradni dolžnosti in jih tožniki niso povzročili oziroma bi morala tožena stranka za njih izdati ugodilno odločbo oziroma sploh ne bi smela izdati izpodbijanih odločb. Tožena stranka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo tožnikov kot neutemeljeno zavrne. Poudarja, da gre v konkretnem primeru za nesporno dejstvo, da je bila drugotožnica v času rojstva otroka A.A. v veljavni zakonski zvezi z C.C. in da je bila pravnomočno razvezana šele 16. 7. 2013. Zato, v skladu z domnevo iz 86. člena ZZZDR, materin mož, torej Č.Č., velja za očeta mladoletnega otroka, dokler očetovstvo imenovanega ne bo izpodbito.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločba prvostopenjskega organa, s katero je le-ta v matičnem registru izvedel spremembo že vpisanega podatka in sicer podatka pri vpisu rojstva mladoletnega tožnika v zvezi z njegovim očetom.

Po določbi tretjega odstavka 20. člena ZMatR se že vpisano dejstvo ali podatek lahko spremeni, dopolni ali briše le na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta drugega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Gre za kogentno zakonsko določbo, ki je sprejeta zaradi varovanja osebnih statusnih stanj.

Prav tako se po določbi drugega odstavka 41. člena Pravilnika že vpisani nepravilni podatek lahko spremeni le na podlagi nove listine istega organa oziroma odločbe pristojnega organa, izdane na podlagi tretjega odstavka 20. člena zakona.

Ob upoštevanju navedenih določb in podatkov v spisu po presoji sodišča odločitev prvostopenjskega organa ni pravilna. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da se je prvostopenjski organ pri spremembi predmetnega podatka v matičnem registru oprl na prejeti dopis CSD Krško z zgoraj navedeno vsebino. Tak dopis pa nima značaja pravnomočne odločbe pristojnega organa ali akta državnega organa, pristojnega za odločanje o spremembi osebnih stanj. Sprememba vpisa o otrokovem očetu tudi ne more temeljiti na podani izjavi matere, da je bila ob rojstvu mladoletnega tožnika poročena z romunskim državljanom. Za spremembo vpisa v matični register, glede na to, da je v tej zadevi tretjetožnik podal pravno-veljavno izjavo o priznanju očetovstva, ob soglasju otrokove matere, ki je bila zakonita podlaga za vpis očeta v matični register, da je tretjetožnik oče prvotožnika, tudi ni mogoče uporabiti domneve o očetovstvu po 86. členu ZZZDDR.

Zato je utemeljen tožbeni ugovor, da v konkretnem primeru prvostopenjski organ za svojo odločitev ni imel pravne podlage, saj ni bilo zakonite listine in je tako spremembo vpisa izvedel po uradni dolžnosti, to pa pomeni nezakonito.

Po navedenem je zato sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot nezakonito odpravilo. Sodišče zadeve ni vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, ker le-ta nima pravne podlage za odločitev. V obravnavanem primeru so tožniki s tožbo zahtevali tudi ugotovitev kršitev človekovih pravic iz 22. in 35. člena Ustave RS. Po določbi prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnikov. Skladno s prvim odstavkom 4. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu lahko odloča tudi o zakonitosti posamičnih dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, vendar samo, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Navedeno pomeni, da tožniki vzporedno in istočasno ne morejo uspešno uveljavljati dvojnega sodnega varstva, saj za to nimajo pravne podlage niti v določilih 22. in 23. člena v povezavi s prvim in drugim odstavkom 157. člena Ustave. Ker je sodišče izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravilo, je s tem, po mnenju sodišča, očitana kršitev človekovih pravic sanirana.

Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je presodilo tudi, da mora tožena stranka tožeči stranki, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, povrniti stroške postopka. V skladu z navedeno določbo se tožniku v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik). Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika je sodišče tožeči stranki prisodilo ustrezen pavšalni znesek.

V zvezi s priglašenimi stroški sodišče še pojasnjuje, da sodišče v upravnem sporu odloča samo o stroških sodnega postopka, ne pa tudi o stroških upravnega postopka, o katerih odloča upravni organ.