Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če obdolženec v postopku o prekršku pred izdajo sodbe ni bil zaslišan, je razen v položajih iz drugega odstavka 69. člena ter prvega odstavka 129. a člena ZP-1 podana bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se izpodbijana pravnomočna sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Trbovlje je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilca prekrška spoznal za odgovornega prekrška po četrtem odstavku 38. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) ter mu izrekel globo v višini 500,00 EUR ter stransko sankcijo 11 kazenskih točk v cestnem prometu. Zoper odločbo o prekršku je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Trbovljah s sodbo z dne 26. 1. 2012 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo odločbo prekrškovnega organa. Storilcu prekrška je naložilo plačilo sodne takse.
2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovna državna tožilka zaradi kršitve 3. točke 155. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ter zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja po prvem odstavku 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). V zahtevi navaja, da storilec prekrška pred izdajo sodbe ni bil zaslišan, iz spisa pa tudi ne izhaja, da bi bil vabljen na sodišče pred izdajo sodne odločbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.
3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki se o njej ni izjavil. B.
4. Iz podatkov spisa izhaja, da je storilec prekrška zoper uvodoma navedeni plačilni nalog dne 3. 3. 2011 vložil zahtevo za sodno varstvo, naslovljeno z „Ugovor“, v kateri je trdil, da očitanega prekrška ni storil, ker da je kritičnega dne pričel s službo v Celju že pred sedmo uro, zato da ni mogel biti voznik inkriminiranega osebnega vozila. Zahtevi je priložil izpisek delodajalca o prihodih na delovno mesto. Prekrškovni organ je zahtevo za sodno varstvo odstopil Okrajnemu sodišču v Trbovljah, ki je po opravljenih poizvedbah pri storilčevem delodajalcu o tem, kdaj in kje je kritičnega dne M. D. prišel v službo, izdalo izpodbijano sodbo, s katero je zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno.
5. Vrhovno sodišče je že v sodbi IV Ips 21/2007 z dne 21. 2. 2008 presodilo, da je zaslišanje obdolženca eno od procesnih dejanj, s katerim se mu kot stranki postopka omogoča uresničevanje pravice do (materialne) obrambe glede očitanega prekrška (29. člen Ustave, 90. člen ZP-1). V skladu s prvim odstavkom 69. člena ZP-1 mora biti zato obdolženec pred izdajo sodbe o prekršku praviloma zaslišan o tistem, česar je obdolžen. Ena od izjem od tega pravila je določena v drugem odstavku 69. člena ZP-1, in sicer lahko sodišče v primeru, ko pravilno povabljeni obdolženec ne pride k zaslišanju in izostanka ne opraviči, izda sodbo o prekršku tudi brez njegovega zaslišanja, če spozna, da to ni potrebno za pravilno odločitev. Na to je treba obdolženca po drugem odstavku 115. člena ZP-1 v vabilu opomniti. Če obdolženec v postopku o prekršku pred izdajo sodbe ni bil zaslišan, je razen v položajih iz drugega odstavka 69. člena ter prvega odstavka 129. a člena ZP-1 podana bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. 6. V obravnavani zadevi iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bil storilec prekrška pred izdajo izpodbijane sodbe zaslišan, niti da bi mu sodišče vročilo vabilo, v katerem bi ga povabilo na zaslišanje ter ga opozorilo, da bo sodba izdana brez njegovega zaslišanja, če se vabilu ne bo odzval. Ravnanje sodišča, ki je izdalo sodbo, s katero je zavrnilo storilčevo zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno, ne da bi pred tem storilcu prekrška vročilo vabilo na zaslišanje, je privedlo do (absolutno) bistvene kršitve določb postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 69. člena ZP-1. C.
7. Vrhovno sodišče je glede na navedeno zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo in izpodbijano pravnomočno sodbo razveljavilo (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1) ter zadevo vrnilo Okrajnemu sodišču v Trbovljah, ki bo storilcu prekrška M. D. v ponovljenem postopku vročilo vabilo na zaslišanje, ga zaslišalo, če se bo vabilu odzval in odločilo o zadevi.