- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSRS sklep VIII R 15/2014
ECLI:SI:VSRS:2014:VIII.R.15.2014 Delovno-socialni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnica je zaposlena na Osnovni šoli A., vendar tožbe ni vložila zoper svojega delodajalca. Vložila jo je zoper fizično osebo. Dejstvo, da je tožena stranka ravnateljica Osnovne šole A., torej zastopnik delodajalca, ne pomeni, da je delodajalec tudi tožena stranka.
Izrek
Za odločanje o tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
Obrazložitev
1. Tožnica je s tožbo, vloženo na Okrajnem sodišču v Murski Soboti 16. 2. 2012, zahtevala plačilo 6.000,00 EUR kot odškodnino zaradi diskriminatornih ravnanj in šikaniranja s strani tožene stranke.
2. Okrajno sodišče v Murski Soboti se je s sklepom P 54/2012-24 z dne 12. 5. 2014 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelku v Murski Soboti. Štelo je, da gre za spor glede pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja po 5. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1), ker vsa očitana dejanja, povzročena tožnici, izhajajo iz delovnega razmerja, storjena so znotraj delovnega časa oziroma v okviru del in nalog iz pogodbe o zaposlitvi. Tožnica se v tožbi tudi sklicuje na kršitve iz Zakona o delovnih razmerjih.
3. Delovno pristojnosti ni sprejelo. Ugotavlja, da tožnica uveljavlja odškodnino v zvezi z ravnanji tožene stranke kot fizične osebe v svojstvu ravnateljice šole, na kateri je tožnica zaposlena. Ni pa vložila tožbe zoper delodajalca, zato gre za povsem odškodninski spor med dvema fizičnima osebama.
4. Za odločanje v tem sporu je pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
5. Delovno sodišče pravilno ugotavlja, da ne gre za individualni delovni spor med delavcem in delodajalcem v smislu točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Tožnica je zaposlena na Osnovni šoli A., vendar tožbe ni vložila zoper svojega delodajalca. Vložila jo je zoper fizično osebo. Dejstvo, da je tožena stranka ravnateljica Osnovne šole A., torej zastopnik delodajalca, ne pomeni, da je delodajalec tudi tožena stranka. Tudi to, da naj bi bila zatrjevana diskriminatorna ravnanja in šikaniranje storjena med delovnim časom oziroma v okviru delovnega razmerja, ne pomeni, da gre že zgolj zato za delovni spor.
6. Glede na navedeno je ob upoštevanju določb 24. in 25. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 19. členom ZDSS-1 Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno redno sodišče, pri katerem je bila tožba tudi vložena.