Jedro

Potrdilo podjetja o vplačanih zneskih za nakup delnic ni zadostna podlaga za upoštevanje pri zmanjšanju osnove za odmero dohodnine za leto 1992.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti pritožbi Izpostave Republiške uprave za javne prihodke z dne 1.10.1993, s katero je bila tožniku odmerjena dohodnina za leto 1992. V odmeri dohodnine pa ni bilo upoštevano zmanjšanje osnove dohodnine za nakup delnic, za kar je tožnik davčnemu organu predložil potrdilo podjetja o nakupu delnic v višini 21.258,00 SIT.

Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi na sicer pravilno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabila materialno pravo iz razloga, ker ob pomanjkanju predpisov o vrednostnih papirjih v zakonu o dohodnini ni uporabila ustreznih določb zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 - ZGD), zlasti določbe 173. člena citiranega zakona. Po določbi 3. odstavka 173. člena in 3. odstavka 176. člena ZGD se delničarjem pred izdajo delnic lahko izroči potrdilo o udeležbi, ki je prav tako delni izkaz za zmanjšanje osnove za odmero dohodnine. Tako potrdilo ima pomen "začasnice" po citiranih določbah in je pravna podlaga za poznejšo zamenjavo za izdane delnice. Tožnik tudi opozarja, da je nastala različna praksa, ko so nekatere izpostave Republiške uprave za javne prihodke upoštevale potrdila o nakupu delnic pri odmeri dohodnine, druge pa niso. Smiselno predlaga, da sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka iz razlogov, razvidnih iz izpodbijane odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi materialnopravno pravilno odločila. Pritrditi je razlogom tožene stranke v izpodbijani odločbi, da tožnik s potrdilom podjetja o vloženih zneskih za nakup delnic ni izkazal podlage za zmanjšanje osnove za odmero dohodnine za leto 1992 v smislu 1. točke 1. odstavka 7. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90 in 34/91) in tudi ne po 4. odstavku tega člena, po katerem mora zavezanec vsa sredstva izkazati in posebej dokazati z dokumenti. Tožena stranka je pravilno uporabila določbe zakona o vrednostnih papirjih (Uradni list SFRJ, št. 64/89 in 29/90), ki se je v letu 1992 smiselno uporabljal kot republiški predpis po določbi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), zlasti pogoje za izdajo vrednostnih papirjev in postopek izdaje. Davčni zavezanec, ki želi uveljavljati znižanje osnove za dohodnino, mora po tem zakonu predložiti davčnemu organu delnico, torej vrednostni papir. Če pa ni bila predvidena izdaja delnic, ampak izdaja potrdila - certifikata, morajo biti na certifikatu navedeni potrebni podatki, ki jih tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe podrobno navaja in pomenijo zaščito pred nevarnostjo ponarejanja. Tožnik je v postopku za znižanje osnove za odmero dohodnine predložil le potrdilo podjetja o vplačanih zneskih za nakup delnic, ni pa predložil drugih dokazov o plačilu delnic, niti delnice, niti potrdila s podatki certifikata po določbah zakona o vrednostnih papirjih.

Tožbena navedba, da bi se moralo odločati po določbah ZGD glede delnic in potrdil o udeležbi, po presoji sodišča ni upoštevna. Določbe citiranega zakona o vrednostnih papirjih kot specialnega predpisa, ki je podrobneje uredil vsebino vrednostnih papirjev, so se namreč v Republiki Sloveniji v letu 1992 smiselno uporabljale, ZGD pa je začel veljati 10.7.1993, torej že po tistem, ko je bilo tožniku izdano potrdilo podjetja o vloženih zneskih za nakup delnic, ki ga tožnik uveljavlja v postopku odmere dohodnine za leto 1992. Glede na navedeno je izpodbijana odločba zakonita. Zato je sodišče zavrnilo tožbo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se smiselno uporablja kot republiški predpis v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena navedenega ustavnega zakona.