Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno s sklepom ugotovilo pravo vrednost spornega predmeta. Na tak zaključek ne vpliva dejstvo, da se je tožeča stranka že pred izdajo sklepa odpovedala tožbenemu zahtevku. Vrednost spora se namreč določa po trenutku vložitve tožbe. Ker tožnik, kadar je od tega odvisna pravica do revizije ali stvarna pristojnost, z vrednostjo spornega predmeta ne more povsem prosto razpolagati, je imelo sodišče prve stopnje tako imenovano korekturno dolžnost, da ugotovi pravo vrednost spora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Višje sodišče v Kopru je v tem gospodarskem sporu pristojno za odločanje o pritožbi na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS Su 72/2013-115 z dne 8.11.2013. Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi je Okrožno sodišče v Kranju odločilo tudi o pravdnih stroških in sicer jih je v znesku 5.194,15 EUR naložilo v plačilo tožeči stranki.

Zoper sklep o stroških se pritožuje tožeča stranka. Tožnik je vrednost spora opredelil na 100.000 EUR, prvostopenjsko sodišče pa je s sklepom I Pg 1 vrednost spornega predmeta na predlog tožencev določilo na 1.150.000 EUR. Sodišče je s sklepom torej odmerilo drugačno vrednost spornega predmeta, kljub temu, da tega ne bi smelo storiti, saj ni bilo zakonskih pogojev. Tožeča stranka se je tožbenemu zahtevku odpovedala preden je sodišče izdalo sklep o vrednosti spornega predmeta, česar sodišče ni upoštevalo. Od trenutka, ko je tožnik podal izjavo o odpovedi, ni bilo več interesa za vodenje postopka, zato ga sodišče ne bi smelo samo nadaljevati. Tožena stranka je tako upravičena kvečjemu do povrnitve stroškov v višini 1.434,55 EUR (ob upoštevanju vrednosti spora 100.000 EUR). Izpodbijani sklep o stroških se tudi ne da preizkusiti, saj je sodišče navedlo samo končno vrednost. Pritožba ni utemeljena.

Po določbi tretjega odstavka 44. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti vrednosti spornega predmeta, ki jo navede tožeča stranka, če je vrednost določena očitno prenizko ali če tožeča stranka navede le skupno vrednost spornega zahtevka, čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov in niso izpolnjeni pogoji iz 41. člena ZPP in pod pogojem, da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. V obravnavani zadevi so bili pogoji za odločanje izpolnjeni. Tožeča stranka je uveljavljala več zahtevkov, pri čemer vrednosti spornega predmeta za posamezni zahtevek ni določila, poleg tega je bila vrednost določena očitno prenizko. Tožeča stranka je namreč zahtevala ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitev pogodbe o prenosu poslovnega deleža, v kateri je bila kupnina določena v višini 1.150.000 EUR, poleg tega pa je zahtevala tudi sklenitev pogodbe za enak znesek. Od tega, ali je vrednost spornega predmeta le 100.000 ali pa ustrezno višji znesek, je odvisna pravica do revizije. Sodišče prve stopnje je zato pravilno s sklepom ugotovilo pravo vrednost spornega predmeta. Na tak zaključek ne vpliva dejstvo, da se je tožeča stranka že pred izdajo sklepa odpovedala tožbenemu zahtevku. Vrednost spora se namreč določa po trenutku vložitve tožbe (1). Trenutek vložitve tožbe je odločilen za odmero sodnih taks in za višino nagrad po odvetniški tarifi. Ker tožnik, kadar je od tega odvisna pravica do revizije ali stvarna pristojnost, z vrednostjo spornega predmeta ne more povsem prosto razpolagati, je imelo sodišče prve stopnje tako imenovano korekturno dolžnost, da ugotovi pravo vrednost spora.

Ne drži niti pritožbena trditev, da sklep o določitvi prave vrednosti spora ni bil obrazložen. Sodišče je razloge, zaradi katerih je vrednost spora določilo na 1.150.000 EUR, podrobno obrazložilo v točkah 4. in 5. sklepa. Kljub jasnim razlogom sodišča prve stopnje, tožeča stranka konkretnih ugovorov zoper določeno vrednost nima. Prav tako pa je sodišče prve stopnje obrazložilo tudi svojo odločitev v izpodbijanem sklepu. Prvi toženi stranki je namreč priznalo le stroške nagrade za zastopanje in sicer za postopek, povečane za DDV.

Ob upoštevanju vrednosti spora je sodišče prve stopnje stroške odmerilo pravilno. Tožeča stranka je v pravdi izgubila, zato mora nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločitev o pravdnih stroških (2. točka 365. člena ZPP).

op. št. 1: Tako tudi izrecna določba 19. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1).