Jedro

ZP-1 dovoljeni nabor zastopnikov pravne osebe opredeljuje v 92. členu, pri čemer med drugim navaja tudi pooblaščenca, ki ga pisno ali ustno na zapisnik za zastopanje pooblasti kolektivna uprava pravne osebe ali njen zastopnik. Glede na navedeno razlago, lahko oseba, ki ima pisno pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe, vloži zahtevo za sodno varstvo v imenu pravne osebe.

Izrek

I. Pritožbi zagovornice kršiteljice – pravne osebe se ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za sodno varstvo kršiteljice pravne osebe A. A. d.o.o., vložene dne 3. 12. 2021. Kršiteljici je naložilo v plačilo sodno takso v višini 50,00 EUR.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 154. členu Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) pritožuje kršiteljica po zagovornici. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje ter odloči, da stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zahtevo za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo kot nedovoljeno zavrglo, ker jo je vložila oseba, ki je po zakonu nima pravice vložiti. Pri tem se je oprlo na določbo prvega odstavka 59. člena ZP-1, skladno s katero lahko zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa vloži oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov. Sklicevalo se je na določbo prvega odstavka 92. člena ZP-1 o tem, kdo je lahko zastopnik pravne osebe ter ob smiselni uporabi tretjega odstavka 90. člena ZP-1 zaključilo, da je v prekrškovnem postopku pooblaščenec pravne osebe, ki poleg zakonitega zastopnika lahko zastopa pravno osebo, le odvetnik. Na tej podlagi je štelo, da je brez učinka pooblastilo B. B. kot zakonitega zastopnika kršiteljice – pravne osebe, s katerim je slednji pooblastil drugo osebo, to je C. C., da v prekrškovnem postopku v imenu in za račun pravne osebe opravi vsa ravnanja, za katera bi presodil, da so potrebna, zlasti pa, da vloži vsa dovoljena pravna sredstva in po potrebi za zastopanje pravne osebe pooblasti tudi izbranega odvetnika. Iz enakega razloga je zaključilo, da je brez učinka tudi pooblastilo odvetnici, ki jo je pooblastil C. C., saj ta ni bila pooblaščena s strani zakonitega zastopnika pravne osebe. Na podlagi navedenega je zaključilo, da je zahteva za sodno varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo nedovoljena in jo je, sklicujoč se na 64. člen ZP-1, zavrglo.

5. Pritožbeno sodišče navedenim razlogom ni sledilo, temveč pritrjuje pritožbenim navedbam, ki opozarjajo, da je zastopanje pravne osebe v prekrškovnih postopkih urejeno v določbah 91. - 93. člena ZP-1, in sicer je v četrtem odstavku 92. člena ZP-1 določeno, da zastopnik ali osebe, ki kolektivno zastopajo pravno osebo, lahko pooblastijo za zastopanje koga drugega. Pri tem gre za osebo, ki jo lahko pooblastijo kot bolj kvalificirano za zastopanje pravne osebe (tako P. Čas in N. Orel v Zakonu o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 612). Pritožba utemeljeno opozarja tudi na odločbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 4/2021 z dne 18. 5. 2021, iz katere izhaja, da lahko pravna oseba pravno veljavno voljo izraža samo po zakonitem oziroma statutarnem zastopniku ali osebi, ki je za to posebej pooblaščena (92. člen ZP-1). Iz obrazložitve navedene sodbe je razbrati, da sodišče prve stopnje v omenjeni zadevi ob odločanju o zahtevi za sodno varstvo ni preverjalo, ali je bila odgovorna oseba pravne osebe pooblaščena za zastopanje pravne osebe, glede na to, da v sodnem registru ni bila vpisana kot zastopnik in v spisu ni bilo pisnega pooblastila pravne osebe, ki bi ga pooblaščalo za njeno zastopanje. Navedeno pa kaže na to, da je pooblaščenec za zastopanje pravne osebe v smislu 92. člena ZP-1 lahko tudi oseba, ki ni odvetnik. Predvsem pa se je pritožbeno sodišče pri svoji odločitvi oprlo na članek dr. Liljane Selinšek iz Pravosodnega biltena (PB) 1/2015, str. 21, ki podaja odgovor na zastavljeno vprašanje, ali je zahtevo za sodno varstvo v imenu pravne osebe upravičena vložiti le oseba, ki je kot zastopnik pravne osebe vpisana v sodni register, ali tudi oseba, ki ima pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe. Tam je zavzeto stališče, da je pojem "zakoniti zastopnik" iz prvega odstavka 59. člena ZP-1 mogoče razlagati širše na način, da gre za vse vrste zastopnikov, ki jih dovoljuje zakon (in ne le za ožji pomen zakonitega zastopnika, ki je po pravilih gospodarskega prava vpisan v sodni ali drug ustrezni register). Kakor je navedeno, ZP-1 dovoljeni nabor zastopnikov pravne osebe opredeljuje v 92. členu, pri čemer med drugim navaja tudi pooblaščenca, ki ga pisno ali ustno na zapisnik za zastopanje pooblasti kolektivna uprava pravne osebe ali njen zastopnik. Glede na navedeno razlago, lahko oseba, ki ima pisno pooblastilo zakonitega zastopnika pravne osebe, vloži zahtevo za sodno varstvo v imenu pravne osebe (L. Selinšek, prav tam).

6. Upoštevajoč zgoraj navedeno sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 64. člena ZP-1 v zvezi s prvim odstavkom 63. člena ZP-1, 59. členom ZP-1, 91. členom ZP-1 in 92. členom ZP-1, s čimer je kršilo določbe postopka o prekršku. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijani sklep razveljavilo in ga vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo pri ponovnem odločanju o dovoljeni zahtevi za sodno varstvo kršiteljice pravne osebe vsebinsko odločiti, upoštevajoč zgoraj navedena izhodišča. Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep, ima takšna odločitev za posledico tudi razveljavitev odločitve sodišča prve stopnje o naloženem plačilu sodne takse (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).