Jedro

ZDavP-2 določa, da lahko pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, davčni organ predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika neposredno pri sodišču, lahko pa tudi prek pristojnega državnega odvetništva. S spremembo ZIZ-J je bilo v ZIZ vnešeno novo 21.a poglavje, ki omogoča ustanovitev prisilne zastavne pravice na poslovnem deležu vsem upnikom (ne le državi), ki imajo proti dolžniku izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev. To poglavje zastavno pravico na poslovnem deležu celovito ureja in med drugim določa, da se zastavna pravica na poslovnem deležu pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju. Ker način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu navedeno poglavje celovito ureja, ni podlage za smiselno uporabo določbe o zaznambi izvršljivosti terjatve v zemljiški knjigi v postopku izvršbe na nepremičnino.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Obrazložitev

**K pritožbi zoper sklep Z 264/2018 z dne 6. 7. 2018:**

1. S sklepom je sodišče prve stopnje predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo.

2. Zoper sklep se je pritožil upnik iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je naslovno sodišče s sklepom o zavarovanju Z 264/2018 z dne 25. 5. 2018 predlagano zavarovanje dovolilo, a zgolj z vknjižbo zastavne pravice na poslovnih deležih družbenika, ni pa odločilo o vknjižbi zaznambe izvršljivosti terjatve pri le-teh. Z vknjižbo zaznambe izvršljivosti terjatve sodišče upnikovega zahtevka ne bi prekoračilo, saj bi o zaznambi izvršljivosti terjatve moralo odločiti že po samem zakonu, neodvisno od predloga upnika, saj to izhaja iz 244. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Navedena določba se sicer nanaša na postopek zavarovanja na nepremičninah, a jo je glede na določbi 165. člena ter 239. člena ZIZ treba uporabiti tudi v primerih zavarovanja na deležu družbenika. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se bo poleg zastavne pravice pri poslovnih deležih v sodni register vknjižila še zaznamba izvršljivosti terjatve. Stroškov pritožbe ni priglasil. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sklepom, ali ni odločilo o delu zahtevka, lahko stranka v 15 dneh od prejema sklepa predlaga, naj se sklep dopolni (prvi odstavek 325. člena v zvezi s 332. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo zato, ker meni, da je s sklepom o zavarovanju Z 264/2018 z dne 25. 5. 2018 odločilo o vseh zahtevkih in predlogih upnika, zato ni potrebno ničesar dopolnjevati.

6. S takim stališčem sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče strinja.

7. V predlogu za zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na deležu družbenika z dne 21. 5. 2018 je upnik predlagal, da se za zavarovanje terjatve v znesku 12.027,07 EUR s pripadki dovoli zavarovanje z zastavno pravico na kapitalskih deležih dolžnika in sodišče prve stopnje je predlogu upnika s sklepom Z 264/2018 z dne 25. 5. 2018 v celoti sledilo. Ker upnik vknjižbe zaznambe izvršljivosti njegove terjatve ni predlagal, sodišče prve stopnje o predlogu, ki ga ni podal, ni moglo odločiti, za zaznamovanje izvršljivosti terjatve, na katero je dovoljena zastavna pravica, pa po uradni dolžnosti niti v določbah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) niti v drugem odstavku 244. člena v zvezi z 239. členom in 165. členom ZIZ v obravnavanem primeru ni imelo podlage. Dodatni razlogi sledijo pri obravnavi pritožbe upnika zoper sklep o zavarovanju Z 264/2018 z dne 25. 5. 2018. 8. Ker pritožba ni utemeljena, in ker kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zoper sklep z dne 6. 7. 2018 zavrnilo in sklep potrdilo.

**K pritožbi zoper sklep o zavarovanju Z 264/2018 z dne 25. 5. 2018:**

9. S sklepom o zavarovanju je sodišče prve stopnje na podlagi izvršilnega naslova, seznama izvršilnih naslovov, za zavarovanje upnikove denarne terjatve dovolilo vknjižbo zastavne pravice na poslovnih deležih dolžnika v korist upnika ter sodnemu registru odredilo, da pri družbi A. d.o.o., Ljubljana in B. d.o.o., Ljubljana, zaznamuje prepoved razpolaganja ali obremenitve poslovnega deleža družbenika C. C. in vpiše zastavno pravico upnika na podlagi tega sklepa o zavarovanju (1. točka izreka) ter še odločilo, da mora dolžnik v roku osmih dni od prejema tega sklepa upniku povrniti stroške zavarovanja v znesku 117,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za plačilo do plačila (2. točka izreka).

10. Zoper sklep se je upnik pritožil iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker sodišče prve stopnje ni odločilo o vknjižbi zaznambe neposredne izvršljivosti na poslovnih deležih družbenika, čeprav 244. člen ZIZ določa, da je treba v postopku zavarovanja pri vknjižbi zastavne pravice v zemljiški knjigi zaznamovati tudi izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica. Navedena določba se sicer nanaša na postopek zavarovanja na nepremičninah, a jo je potrebno (smiselno) uporabiti tudi v postopku zavarovanja na deležu družbenika, saj se hipoteka v navedenem postopku podobno kot zastavna pravica na nepremičnini vpisuje v javno knjigo (sodni register), obema pa je tudi skupno načelo publicitete, varstva upnikov ter načelo vrstnega reda. Predlaga, da se poleg zastavne pravice pri poslovnih deležih, ki so predmet zavarovanja, v sodni register vknjiži še zaznamba neposredne izvršljivosti terjatve. Stroškov pritožbe ni priglasil. 11. Pritožba ni utemeljena.

12. Res drugi odstavek 244. člena ZIZ določa, da je treba pri vknjižbi zastavne pravice v zemljiški knjigi zaznamovati izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica, vendar ta določba v obravnavanem primeru ni uporabljiva.

13. ZDavP-2 v 113. členu (zavarovanje plačila davka v postopku davčne izvršbe) določa, da pri dolžnikih, ki so lastniki nepremičnega premoženja ali deleža družbenika, lahko davčni organ predlaga zavarovanje davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na njihovih nepremičninah oziroma deležu družbenika neposredno pri sodišču, lahko pa tudi prek pristojnega državnega odvetništva.

14. V teh primerih davčni organ predlaga zavarovanje pri sodišču v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje (prim. dr. Tone Jerovšek, Ivan Simić, dr. Bojan Škof: Zakon o davčnem postopku s komentarjem, Davčno izobraževalni inštitut in Davčno finančni raziskovalni inštitut, Ljubljana 2008, str. 284 in VSM sklep II Ip 1056/2012).

15. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J, Uradni list RS, št. 53-2342/2014 z dne 15. 7. 2014) je bilo v ZIZ vnešeno novo 21.a poglavje, ki omogoča ustanovitev prisilne zastavne pravice na poslovnem deležu vsem upnikom (ne le državi), ki imajo proti dolžniku izvršilni naslov, ki se glasi na denarno terjatev (245.a do 245.c člen ZIZ). To poglavje zastavno pravico na poslovnem deležu celovito ureja in v 245.c členu (Način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu) določa, da se zastavna pravica na poslovnem deležu pridobi z vpisom v sodni register na podlagi sklepa o zavarovanju. Ker način pridobitve zastavne pravice na poslovnem deležu navedeno poglavje celovito ureja, po mnenju pritožbenega sodišča ni podlage za smiselno uporabo drugega odstavka 244. člena ZIZ, niti v zvezi z 239. členom in 165. členom ZIZ, po uradni dolžnosti.

16. Ker pritožba ni utemeljena, in ker kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).