Jedro

Sodišče je ugotovilo, da med ugotovitvami lečečih specialistov in izvedenskim mnenjem ni nasprotij, zaradi česar ni bila podana procesna situacija, ki bi zahtevala imenovanje drugega sodnega izvedenca. Pisno izvedensko mnenje je potrebno dopolniti z zaslišanjem sodnega izvedenca, ko je potrebno podane izvedenske ugotovitve dopolniti, razjasniti, pojasniti ali odpraviti dvome. V predmetni zadevi sodišče te situacije ni zaznalo niti v okviru materialno procesnega vodstva, načela materialne resnice ter preiskovalnega načela, ki prežemata socialni spor. Nenazadnje pa takšnega dokaznega predloga ni podala niti tožnica sama. Ugotovljeno je bilo, da dejstvo obstoja bolečin pri tožnici objektivno ne vpliva na njeno trajno nezmožnost opravljanja organiziranega pridobitnega dela oziroma njenega poklica.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 16. 10. 2020 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 2. 2020 ter da se tožnico razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in prizna pravica do invalidske pokojnine. Odločilo je, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo se po pooblaščencu pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje. Tožnica, stara 55 let za delo ni zmožna zaradi bolečin v hrbtu. Že hoja po ravnem jo utrudi, zaradi bolečin se zbuja tudi ponoči. Nazadnje je opravljala pomožna dela v kuhinji kot pomivalka v stoječem prisiljenem položaju z dvigovanjem bremen. Iz izvedenskega mnenja je razvidno, da je tožnica pod določenimi omejitvami zmožna opravljati delo polni delovni čas, vendar pa ničesar ne pove glede tožničinih težav s kolki. Izvedensko mnenje je pavšalno in ne odgovori na relevantne okoliščine povezane s tožničino sposobnostjo opravljanja dela. Ne poda odgovora kakšna je stopnja bolečin, ki jih trpi in kako le-te vplivajo na tožničino izvajanje dela. Izvedensko mnenje je tako v nasprotju s tožničino izpovedjo. Kljub temu, da tožnica pripomb na izvedensko mnenje ni podala, bi moralo sodišče opraviti vsaj zaslišanje sodnega izvedenca, ki je podal izvedensko mnenje. Ker sodišče tega ni storilo, je podana bistvena kršitev določb postopka, saj je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba. Po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje 12. in 14. točke 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi, dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

5. Predmet sodne presoje sta drugostopna odločba toženke št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 16. 10. 2020 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 15. 2. 2020, na podlagi katerih je bila tožnica uvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami1 s polnim delovnim časom od 26. 2. 2013 dalje.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek zmotne dokazne ocene in posledično napačne uporabe materialnega prava. Ugotovitve sodnega izvedenca so jasne in podajo odgovor na vsa ključna vprašanja glede tožničinega zdravstvenega stanja in njene preostale delovne zmožnosti. Sodišče se je v 7. točki obrazložitve ustrezno opredelilo do izvedenskega mnenja, pojasnilo zakaj ga sprejema kot objektivizirano podlago za zaključek, da ni nobene podlage za razvrstitev tožnice v I. kategorijo invalidnosti. Pri tožnici je bila v okviru priznane invalidnosti ugotovljena preostala delovna zmožnost. Sodišče je v dokazni postopek pravilno vključilo izvedenski organ, sestavljen s specialisti kliniki s področja tožničinih težav.

7. Neupošteven je pritožbeni razlog, da izvedensko mnenje ni pravilno, ker je v nasprotju s tožničino izpovedjo. Po oceni pritožbenega sodišča je ustrezna vrednostna ocena sodišča izvedenskega mnenja o tožničini preostali delovni zmožnosti, ki tvori podlago odločitve in je razvidna iz 7. točke obrazložitve sodbe. Izvedenski organ je pri oblikovanju izvedenskega mnenja opravil osebni pregled tožnice, povzel in upošteval celotno dokumentacijo, kamor spada tudi zapisnik o zaslišanju tožnice na naroku za glavno obravnavo dne 21. 5. 2021. Sodišče je ugotovilo, da med ugotovitvami lečečih specialistov in izvedenskim mnenjem ni nasprotij, zaradi česar ni bila podana procesna situacija, ki bi zahtevala imenovanje drugega sodnega izvedenca. Pisno izvedensko mnenje je potrebno dopolniti z zaslišanjem sodnega izvedenca, ko je potrebno podane izvedenske ugotovitve dopolniti, razjasniti, pojasniti ali odpraviti dvome. V predmetni zadevi sodišče te situacije ni zaznalo niti v okviru materialno procesnega vodstva, načela materialne resnice ter preiskovalnega načela, ki prežemata socialni spor. Nenazadnje pa takšnega dokaznega predloga ni podala niti tožnica sama. Ugotovljeno je bilo, da dejstvo obstoja bolečin pri tožnici, objektivno ne vpliva na njeno trajno nezmožnost opravljanja organiziranega pridobitnega dela oziroma njenega poklica. V prehodnih obdobjih intenzivirane bolečine lahko tožnica še vedno koristi bolniški stalež.

8. Ker niso podani pavšalni pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo potrebno zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

1 Brez dvigovanja bremen nad 5 kg in v ugodnih klimatskih pogojih.