Jedro

Po uradni dolžnosti ustavi izvršilno sodišče izvršbo tudi, če je po dovolitvi izvršbe prišlo do spremembe v samem izvršilnem naslovu, bodisi, da je bil ta razveljavljen ali izrečen za neutemeljenega oziroma, če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožbeni stroški upnice so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr.št. I 790/98 z dne 7.7.1998 in razveljavilo vsa opravljena izvršilna dejanja.

Odločilo je, da vsaka stranka nosi stroške ugovornega postopka.

Proti sklepu se pritožuje upnica iz vseh pritožbenih razlogov.

Obširno navaja, da je prvo sodišče zmotno štelo, da dogovor o nakupu spomladanske in zimske garderobe ter šolskih knjig ne sodi v okvir sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki je po 64. členu ZZZDR izvršilni naslov. Po mnenju pritožnice je izvršilno sodišče vezano na sporazum strank z dne 1.4.1992, po katerem je določeno, da bo dolžnik izplačal na roke upnici vse z računi izkazane izdatke za njuni hčerki za nakup spomladanske in zimske garderobe ter oblačil, vključno s šolskimi knjigami. S tem sporazumom je bila urejena obveznost dolžnika za plačevanje preživnine, kar izhaja iz samega naziva sporazuma, ki obsega tako delitev skupnega premoženja, kot tudi preživnino. Pritožnica nadalje navaja, da je po vsakem nakupu poslala dolžniku za plačilo kopije računov, katerim dolžnik ni nasprotoval. V ugovoru je sam navedel, da je vse predložene račune poravnal. Meni, da je sodišče vezano na izvršilni naslov, dokler se leta ne spremeni ter da ima dolžnik zgolj možnost uveljavljati spremembo višine preživnine. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je treba pritrditi pritožnici v tem, da je sodišče vezano na izvršilni naslov, saj se izvršba ustavi po uradni dolžnosti, kot je določal prvi odstavek 68. člena prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku - ZIP (sedaj prvi odstavek 76. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen, izrečen za neveljavnega ali če je potrdilo o izvršljivosti razveljavljeno. Te procesne predpostavke pa seveda veljajo za ustavitev izvršbe pod pogojem, da je bila izvršba sicer dovoljena na podlagi pravega izvršilnega naslova in je po dovolitvi izvršbe prišlo do spremembe v samem izvršilnem naslovu. Prvostopno sodišče je v obrazložitvi navedlo, da predmetni dogovor med strankama o plačevanju izdatkov, ki je podlaga dovoljeni izvršbi, ne sodi v okvir sporazuma o delitvi skupnega premoženja, kot sodna poravnava pa v sklenjeni obliki ni izvršljiva. V takšnem primeru pa sodišče prve stopnje izvršbe niti ne bi smelo dovoliti oziroma bi sklep o dovolitvi izvršbe po uradni dolžnosti kvečjemu lahko razveljavilo.

Napačno je prvostopno sodišče uporabilo določbo četrtega odstavka 53. člena ZIP, po kateri ustavi sodišče glede na okoliščine primera izvršbo, če ugodi kakšnemu drugemu ugovoru, saj o samem ugovoru ni meritorno odločilo, upoštevaje pri tem, da za ustavitev po uradni dolžnosti v smislu določbe prvega odstavka 68. člena ZIP niso izpolnjeni pogoji. To je na podlagi določbe 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ terjalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Sodišče prve stopnje naj vsebinsko obravnava ugovor dolžnika z dne 15.7.1998, pri čemer naj zlasti v smeri ugovornih navedb, da je dolžnik poravnal ustrezne predložene račune upnice (glej list. št. 4 spisa) ugotovi, ali je takšna izpolnitev ustrezajoča terjani obveznosti po dogovoru, ki predstavlja sodno poravnavo med strankama oziroma ali je ta dogovor glede na njegovo vsebino sploh izvršljiva listina, na podlagi katere bi izvršilno sodišče lahko dovolilo (in opravilo) prisilno izterjavo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.