Jedro

Revidentka konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, v reviziji sploh ni navedla. Navedla je le revizijske razloge. Z navajanjem revizijskih razlogov, s katerimi revident izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, samo po sebi - brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja - izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije ni izkazano. Brez izpostavljenega pravnega vprašanja pa ni mogoče uspešno zatrjevati niti odstopa od sodne prakse.

Zelo hudo posledico utemeljuje s prenehanjem delovanja družbe, ki pa ni posledica izpodbijane odločitve. Ta se nanaša le na odstranitev ene konstrukcije za namestitev reklamnega panoja, ne pa na vse konstrukcije, ki naj bi stale na kmetijskih zemljiščih. Poleg tega revidentka za nobeno od navedb ni predložila dokazov.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožničino tožbo, vloženo zoper odločbo Kmetijske inšpekcije, OE Koper, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lovstvo, št. 0611-1582/2016-9 z dne 17. 8. 2016. S to odločbo, izdano na podlagi 107. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), je kmetijski inšpektor tožnici naložil, da najkasneje do 31. 12. 2016 odstrani železno konstrukcijo za nameščanje reklamnih panojev na tam navedenem kmetijskem zemljišču ter odločil, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe in da mora tožnica pisno obvestiti inšpektorja o odpravljenih nepravilnostih. V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da se zaradi postavljene kovinske konstrukcije za namen oglaševanja, ki ni objekt po določbah Zakona o graditvi objektov in Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, kmetijsko zemljišče uporablja v nasprotju z njegovim namenom (4. člen ZKZ). Tožničino pritožbo zoper prvostopenjski akt je pritožbeni organ zavrnil z odločbo, št. 0611-3142/2016/6 dne 29. 12. 2016. 2. Tožnica (v nadaljevanju revidentka) je zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Predlaga, naj Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in izpodbijani akt odpravi, podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-11 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o njihovem izpolnjevanju na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.2

5. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje navedenega pogoja in na kakšen način mora biti izkazan odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma neenotna praksa sodišč prve stopnje, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.3

6. Teh zahtev revidentka ni izpolnila. V reviziji je navedla, da gre za pomembno pravno vprašanje in da naj bi izpodbijana sodba odstopala od sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 485/2009. Vendar konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odgovor Vrhovnega sodišča, v reviziji sploh ni navedla. Navedla je le revizijske razloge, zato ji Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je v številnih zadevah sprejelo stališče, da z navajanjem revizijskih razlogov, s katerimi revident izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo, samo po sebi - brez ustrezne konkretizacije pravnega vprašanja - izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije ni izkazano.4 Brez izpostavljenega pravnega vprašanja pa ni mogoče uspešno zatrjevati niti odstopa od sodne prakse.5

7. Revidentka tudi ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008, X Ips 85/2009 in X Ips 148/2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

9. Revidentka je navedla, da je mikro družba, ki se ukvarja s pridobivanjem lokacij za oglaševanje in oddajo teh lokacij. Pojasnila je, da zaposluje le eno osebo, to je direktorja, ki je po njeni navedbi edini zaposleni v svoji družini z dvema majhnima otrokoma. Dodala je, da 80 % prihodka predstavljajo prihodki od oglasov postavljenih na kmetijskih zemljiščih. Če bo obveljalo stališče izpodbijane sodbe in obeh aktov, bo njena cela dejavnost v nasprotju z ZKZ in ne bo več mogla pridobivati sredstev za redno poslovanje in izplačevanje plače. Izgubila bo 80 % svojih virov prihodkov, ustavila dejavnost in prenehala z delovanjem.

10. Zelo hudo posledico torej utemeljuje s prenehanjem delovanja družbe, ki pa ni posledica izpodbijane odločitve. Ta se nanaša le na odstranitev ene konstrukcije za namestitev reklamnega panoja, ne pa na vse konstrukcije, ki naj bi stale na kmetijskih zemljiščih. Poleg tega revidentka za nobeno od navedb ni predložila dokazov.

11. Glede na navedeno zatrjevana pogoja nista izkazana, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (89. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

12. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do tedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dotedanjih določbah ZUS-1. 2 Razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015. 3 Npr. sklepi VS RS X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009, X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010, X Ips 301/2010 z dne 5. 5. 2011, X Ips 423/2012 z dne 29. 11. 2012, X Ips 302/2013 z dne 13. 2. 2014 X Ips 360/2013 z dne 9. 7. 2015, X Ips 86/2015 z dne 4. 11. 2015 in drugi. 4 Na primer odločbe VS RS X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 264/2012, X Ips 494/2012 in X Ips 92/2013, X Ips 254/2013 in druge. 5 Tako VS RS v svojih številnih odločbah kot npr: X Ips 75/2012, X Ips 360/2013, X Ips 247/2016 in drugi.