Jedro

Aneks št. 3 h KPDU je od 16 podpisnikov na sindikalni strani, reprezentativnih za področje javnega sektorja, podpisalo 7 sindikatov. Med podpisniki ni bilo predlagatelja (in Sindikata B.), kar pa ne pomeni, da je bil aneks neveljavno sklenjen. Interese policistov v zvezi s to kolektivno pogodbo dejavnosti ne zastopata le predlagatelj in Sindikat B., ampak tudi drugi sindikati, ki so pridobili reprezentativnost za zaposlene v državni upravi, kamor sodijo tudi policisti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predloga, da se ugotovi, da je Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Ur. list RS, št. 46/2017 z dne 29. 8. 2017) v delu, ki se nanaša na delovna mesta iz plačne podskupine C3, to je v 2. in 3. odstavku 2. člena, neveljaven, ter da je nezakonit Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji št. ... z dne 28. 9. 2017 v delu, ko povzema za plačno podskupino C3 uvrstitev v plačne razrede iz Aneksa št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del. Odločilo je še, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka, nasprotni udeleženki pa je dolžan v roku 8 dni povrniti 699,98 EUR stroškov postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka roka do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje predlagatelj iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da mu sodišče po nepotrebnem očita, da ni izpodbijal odločb o reprezantativnosti sindikatov, ki so podpisali Aneks št. 3. h KPDU. Nasprotna udeleženka ni navedla, kakšno reprezentativnost imajo posamezni sindikati, v kateri dejavnosti so, zgolj predložila je odločbe o njihovi reprezentativnosti. Ker ni navedla, v kateri dejavnosti naj bi bil Sindikat A. in ker to iz odločbe o reprezentativnosti ni razvidno, gre za kršitev razpravnega načela oziroma 8. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter za zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Nasprotna udeleženka ni dokazala, da bi kateri od sindikatov, ki so podpisali aneks, združeval policiste iz plačne podskupine C3. Upoštevati bi morala voljo predlagatelja, ki edini združuje policiste. Sindikati, ki ne združujejo policistov, ne morejo zastopati njihovih interesov, kar je povezano s svobodo združevanja. Nasprotna udeleženka bi morala spoštovati zakonitost postopkov, avtonomijo kolektivnega pogajanja in sindikalno svobodo. Gre za kršitev 76. člena Ustave RS. Ne bi smela uveljaviti spornega aneksa, če ni prejela soglasja in podpisa s strani sindikatov, ki združujejo policiste. Morala bi se pogajati tako dolgo, da bi pridobila soglasje in podpis. Ni res, da se odločba Ustavnega sodišča RS U-I-249/2010 nanaša le na sklepanje KPJS. Člen 13 ZSPJS omejuje avtonomijo sklepanja kolektivne pogodbe in uvrstitve plačnih razredov na ravni kolektivne pogodbe poklicev. Glede vsake plačne skupine oziroma podskupine bi se morala nasprotna udeleženka pogajati s sindikati, ki so reprezentativni. V primeru KPDU gre za sestavljeno kolektivno pogodbo in bi bilo zato potrebno z vsako plačno podskupino skleniti posebno kolektivno pogodbo. Aneks št. 3 h KPDU, ki uveljavlja drugačna razmerja med posameznimi delovnimi mesti v plačni podskupini C3, kot so bila predhodno dogovorjena s stavkovnim sporazumom in Aneksom št. 2. h KPDU, predstavlja kršitev stavkovnega sporazuma in aneksa št. 2 h KPDU, sploh ker nasprotna udeleženka Aneksa št. 3 h KPDU ni sklenila s predlagateljem niti s Sindikatom B.. Noben drug sindikat ne združuje toliko javnih uslužbencev, za katere velja plačna podskupina C3. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da predlogu ugodi.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da predlagatelj ni reprezentativen sindikat le za policiste, ampak tudi za druge uslužbence v državnih organih RS.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z odločilnimi dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje, na katerih temelji izpodbijana sodba. Pritožba neutemeljeno vztraja, da je bil Aneks št. 3 h Kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti – tarifni del (Aneks št. 3 h KPDU, Ur. l. RS, št. 46/2017) neveljavno sklenjen, ker ga ni podpisal predlagatelj (Sindikat C.) niti Sindikat B., ki da sta edina reprezentativna sindikata za plačno skupino C3 (policisti) in nastopata tudi kot podpisnika Kolektivne pogodbe za policiste (Ur. l. RS, št. 41/2012 in nasl.).

7. Po vsebini gre s strani predlagatelja za očitek, da so bila z Aneksom št. 3 h KPDU uveljavljena drugačna razmerja med posameznimi delovnimi mesti v plačni podskupini C3, kot so bila predhodno dogovorjena s Stavkovnim sporazumom (Ur. l. RS, št. 40/2016), sklenjenim med vlado RS, predlagateljem in Sindikatom B., ter z Aneksom št. 2. h KPDU (Ur. l. RS, št. 51/2016). Ta aneks je bil sklenjen zaradi realizacije navedenega stavkovnega sporazuma (tako je tudi opredeljen namen sklepanja v 1. členu aneksa), nanašal pa se je zgolj na uvrstitev delovnih mest in nazivov plačne podskupine C3 v plačne razrede (X Pdp 334/2017). Podpisali so ga naslednji reprezentativni sindikati javnega sektorja: predlagatelj, Sindikat B., Sindikat D. ter Sindikat E..

8. Obravnavani Aneks št. 3 h KPDU, ki se nanaša na določitev plačnih razredov delovnih mest in nazivov plačne skupine C in J, pa je bil sklenjen zaradi realizacije IV. točke Dogovora o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 88/16), kot je opredeljen namen sklepanja v 1. členu tega aneksa. Tudi v Aneksu št. 10 h Kolektivni pogodbi za javni sektor (Ur. l. RS, št. 46/2017) je opredeljen enak namen sklepanja. V Aneksu št. 3 h KPDU je povzeta uvrstitev orientacijskih delovnih mest, ki je bila določena z Aneksom št. 10 h KPJS, ki pa ni predmet izpodbijanja v tem sporu.

9. Aneks št. 3 h KPDU je od 16 podpisnikov na sindikalni strani, reprezentativnih za področje javnega sektorja, podpisalo 7 sindikatov. Med podpisniki ni bilo predlagatelja (in Sindikata B.), kar pa ne pomeni, da je bil aneks neveljavno sklenjen. Interese policistov v zvezi s to kolektivno pogodbo dejavnosti ne zastopata le predlagatelj in Sindikat B., ampak tudi drugi sindikati, ki so pridobili reprezentativnost za zaposlene v državni upravi, kamor sodijo tudi policisti.

10. Iz odločbe o reprezentativnosti predlagatelja z dne 16. 7. 1993 izhaja, da je pridobil reprezentativnost v državnih organih RS, kar pomeni, da ni reprezentativen izključno za plačno podskupino C3. 11. Po 7. členu Zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin, Ur. l. RS, št. 13/93) reprezentativni sindikati sklepajo kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo. Reprezentativen sindikat je tisti, ki izpolnjuje zakonske pogoje za to, razlika je lahko v nivoju, za katerega je priznana reprezentativnost. A kot je pravilno nakazalo že sodišče prve stopnje, predmet tega spora ni izpodbijanje odločb o reprezentativnosti sindikatov, ki so bili podpisniki Aneksa št. 3 h KPDU (ne gre za spor po 6.f. točki ZDSS-1), ampak veljavna sklenitev aneksa - čeprav ga predlagatelj in Sindikat B. nista podpisala (spor po 6.a točki ZDSS-1) in posledično vprašanje skladnosti splošnega akta delodajalca (Akt o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v policiji z dne 28. 9. 2017 v delu, ko povzema za plačno podskupino C3 uvrstitev v plačne razrede iz Aneksa št. 3 h KPDU) z zakonom in s kolektivnimi pogodbami (spor po 6. c točki ZDSS-1). Zato pritožbene navedbe, ki izpostavljajo vprašanja glede reprezentativnosti navedenih sindikatov, med njimi navedbe glede odločbe o reprezentativnosti Sindikata A. - da je kršeno razpravno načelo oziroma 8. drugega odstavka 339. člena ZPP, storjena protispisnost oziroma kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno ugotovljeno dejansko stanje, niso pomembne.

12. Način uvrščanja delovnih mest in nazivov v plačne razrede določa 13. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, UR. l. RS, št. 56/2002 in nasl), po katerem se uvrstitev orientacijskih delovnih mest in nazivov v plačne razrede določi s Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS, UR. l. RS, št. 57/2008 in nasl.). V KPJS sta v plačni podskupini C3 določeni dve orientacijski delovni mesti - policist in kriminalist, ostala delovna mesta te plačne podskupine se uvrščajo v plačni razred s KPDU. Po drugem odstavku 13. člena ZSPJS se namreč delovna mesta oziroma nazivi v plačnih skupinah D, E, F, V, H, J in K ter v plačnih podskupinah C1, C2, C3, C5 in C6 uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti - KPDU. Po 11. členu Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP, Ur. l. RS, št. 43/06 in nasl.) kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere velja kolektivna pogodba, če jo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov.

13. Predlagatelj se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-249/2010 z dne 15. 3. 2012, iz katere izhaja, da prvi in drugi odstavek 42. člena ZSPJS čezmerno posegata v pravico reprezentativnih sindikatov, da skladno s svojo voljo zastopajo svoje člane pri kolektivnem pogajanju, ki je ena od razsežnosti svobode delovanja sindikatov iz 76. člena Ustave RS. Kot že omenjeno, bistvo tega spora niso pravila sklepanja KPJS, ampak pravila sklepanja KPDU. Omenjeni določbi 42. člena ZSPJS se nanašata na pogoj, da je KPJS sklenjena, ko jo podpiše večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja. Glede KPDU ta pogoj ne velja. Ustavno sodišče je Državnemu zboru naložilo odpravo neskladja, s tem da se do odprave neskladja uporabljajo prvi do deseti odstavek 42. člena ZSPJS in KPJS. Stališča Ustavnega sodišča glede sindikalne svobode se torej izhodiščno nanašajo na pogoje za sklenitev KPJS, ne KPDU, za katero so predpisani drugačni pogoji.

14. So pa v odločbi Ustavnega sodišča pojasnjeni tudi drugi, splošni vidiki glede možnosti delovanja reprezentativnih sindikatov, na katere se sklicuje tudi predlagatelj, ki pa prav tako ne privedejo do zaključka, da je bil Aneks št. 3 h KPDU sklenjen nezakonito. Tako npr. Ustavno sodišče pojasnjuje, da je na eni strani tehtnice prizadetost možnosti dela reprezentativnih sindikatov, da pri sklenitvi kolektivne pogodbe zastopajo interese svojih članov, za katere bo kolektivna pogodba veljala (in s tem prizadetost javnih uslužbencev, ki so se združili v sindikate z namenom, da bodo ti zastopali njihove interese). Pri tem je treba upoštevati, da so sindikatom, ki sklenitvi kolektivne pogodbe za javni sektor nasprotujejo, zaprta vrata morebitnega nadaljnjega kolektivnega dogovarjanja, s katerim bi za svoje člane poskušali izposlovati drugačno (po njihovi oceni ugodnejšo) ureditev od tiste, dogovorjene s kolektivno pogodbo za javni sektor. Na drugi strani pa je javni interes, da sklenitev kolektivne pogodbe o plačah javnih uslužbencev ne bo preveč otežena.

15. Pritožba meni, da je s tem, ko 13. člen ZSPJS določa, da se delovna mesta oziroma nazivi v plačnih podskupinah C3 uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti, omejena avtonomija sklepanja kolektivne pogodbe in uvrstitve plačnih razredov na ravni kolektivne pogodbe poklicev. Predlagatelj torej pravzaprav nasprotuje zakonski ureditvi (ki napotuje na KPJS in KPDU) ter se zavzema za ureditev materije na podlagi sklepanja kolektivnih pogodb poklicev oziroma meni, da bi morala nasprotna udeleženka za vsako plačno podskupino skleniti posebno kolektivno pogodbo (npr. za policiste s predlagateljem). Pritožba neutemeljeno navaja, da bi se morala nasprotna udeleženka pogajati tako dolgo, da bi pridobila soglasje in podpis predlagatelja.

16. Sodišče prve stopnje je pri sprejemu pravilne odločitve upoštevalo predpisano ureditev, ki ne pomeni kršitve sindikalne svobode in nedopustne omejitve avtonomije kolektivnega pogajanja.

17. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka. Predlagatelj zato, ker s pritožbo ni uspel, nasprotna udeleženka zato, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 154., 155. in 165. člena ZPP).