Jedro

Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca zvišalo za skupno 174,48 EUR mesečno (t.j. 87,24 EUR za vsakega otroka), kar predstavlja znesek, ki je nižji od zneska mesečne najemnine v višini 180,00 EUR za najemniško stanovanje v Šoštanju, ki ga uporablja zgolj vsakih 14 dni, da si "spočije živce" in ga ima za primer, če ga partnerka A. A. prežene. Dejstvo, da je zmožen plačevati najemnino v višini 180,00 EUR in približno toliko obratovalnih stroškov za najemniško stanovanje, ki ga uporablja le dvakrat mesečno, kaže na to, da bo zmožen plačevati tudi zvišano preživnino. Ker so starši dolžni potrebe otrok postaviti pred svoje potrebe, je tudi pritrditi sodišču prve stopnje, da bo nasprotni udeleženec v primeru svojih finančnih težav moral razmisliti o smiselnosti najema stanovanja v Šoštanju, če živi pri partnerki v Celju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelja in nasprotni udeleženec nosijo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se preživninska obveznost nasprotnega udeleženca do predlagateljev, ki je bila določena s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu opr. št. N 93/2014 z dne 27. 2. 2015 in je bila z obvestilom Centra za socialno delo z dne 31. 1. 2022 nazadnje valorizirana na znesek 122,76 EUR mesečno, za čas od 19. 8. 2022 dalje zviša za 87,24 EUR mesečno in od takrat znaša 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper citirani sklep vlaga nasprotni udeleženec pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zvišanju preživnine nasprotuje. Res je, da tekom postopka na prvi stopnji ni nasprotoval zatrjevanemu obsegu potreb otrok, vendar sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se pri določitvi višine preživnine v skladu s 103. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ne upoštevajo zgolj potrebe upravičenca, temveč tudi zmožnosti zavezanca. Slednje pa so v predmetni zadevi prenizke, da bi dopuščale plačevanje zvišane preživnine. Kajti neto plača nasprotnega udeleženca znaša med 700,00 in 750,00 EUR mesečno, vendar mora od tega zneska plačevati še neplačani preživnini za svoji že odrasli hčerki iz prejšnje zveze v višini 112,76 EUR mesečno za vsako, torej skupno 225,52 EUR. To je okoliščina, ki onemogoča plačevanje zvišane preživnine predlagateljema, sodišče prve stopnje pa jo je spregledalo. Obrazložitev sodišča, da navedb nasprotnega udeleženca ne smatra kot verodostojnih, je napačna, pavšalna in objektivno neutemeljena. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj ni upoštevalo njegovih navedb, ko je zanikal, da bi del plače od delodajalca dobival na roko, zato je dejansko stanje zmotno ugotovljeno, izpodbijan sklep pa tudi obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče je v zvezi z njegovim najemniškim stanovanjem v Šoštanju spregledalo, da četudi ima nasprotni udeleženec novo partnerko iz Celja, pri kateri živi, ni njena obveza, da mu nudi prebivališče, poleg tega pa ni nujno, da bo njegova zveza s partnerko obstala. Zato mu ni mogoče odreči pravice do prebivališča v Šoštanju, stroške najema navedenega stanovanja pa bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati kot njegove potrebne stroške. Četudi bi držalo, da je strošek najemnine za stanovanje v Šoštanju nepotreben, je ugotoviti, da nasprotni udeleženec ni zmožen plačevati skupne preživnine za oba mladoletna otroka v višini kar 400,00 EUR, saj mu bo, za preživetje ostalo zgolj 200,00 EUR, kar je premalo. Sodišče prve stopnje pavšalno zaključi, da bo nasprotni udeleženec zvišani znesek preživnine zmožen plačati in naj poišče dodaten zaslužek, pri tem pa ne upošteva, da je nasprotni udeleženec star 56 let in da bo čez tri leta izpolnjeval pogoje za pokoj, zato je njegova fizična zmožnost, da bi poleg rednega dela opravljal še dodatno delo, omejena. Pa tudi sicer nasprotni udeleženec predhodno, ko je še lahko opravljal dodatna priložnostna dela, s tem ni ustvaril višjih prihodkov kot med 100,00 in 200,00 EUR mesečno. Priglaša stroške.

3. Predlagatelja se v odgovoru na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev. Priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

6. Sodišču druge stopnje se dvom v pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje ni porodil, saj je dokazna ocena prepričljiva in izkustveno sprejemljiva. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

7. V predmetni zadevi sta predlagatelja (preživninska upravičenca) vložila predlog za zvišanje preživnine. Materialnopravno podlago za zvišanje preživnine predstavlja določba prvega odstavka 197. člena DZ, v skladu s katero sodišče na predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Te spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca ne zadoščajo za spremembo višine preživnine.1

8. Pritožbeno nesporno je, da je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu N 93/2015 z dne 27.2.2015 na podlagi sporazuma bivših partnerjev v skladu 105.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih2 (ZZZDR) določena preživnina v višini 100,00 EUR za vsakega mld. otroka. V tistem času je zakonita zastopnica predlagateljev (t.j. njuna mati) prejemala približno 800,00 EUR mesečnih prejemkov ter otroški dodatek v višini 240,00 EUR, nasprotni udeleženec pa je bil zaposlen v podjetju B. B. d.o.o. in prejemal 624,97 EUR mesečne plače in približno 1.100,00 EUR potnih stroškov in dnevnic mesečno, v tistem času pa je plačeval še preživnini za hčerki iz prvega zakona v višini 112,00 EUR mesečno za vsako, imel sladkorno bolezen, povišan holesterol, visok pritisk. V omenjenem postopku so bile potrebe mladoletnih otrok ocenjene na 76,00 EUR za mld. C. C. (takrat staro 6 let) in 91,00 EUR za mld. Č. Č. (takrat starega 2 leti), v ta znesek pa niso bili vključeni stroški za hrano in ostale potrebščine. Iz predloga za sporazumno določitev preživnine, ki sta ga podpisala oba udeleženca, izhaja, da pri preživljanju otrok materi pomagata njena starša ter da je nasprotni udeleženec kupil šolske potrebščine za šolo.

9. Pritožbeno nesporno je tudi, da so se v vmesnem času (8 let) spremenile tako zmožnosti preživninskih zavezancev kakor tudi potrebe preživninskih upravičencev. Sedaj mati mld. otrok prejema mesečno približno za 200,00 EUR višje osebne prejemke,3 nasprotni udeleženec pa približno za 100,00 EUR mesečno višje prejemke.4 V vmesnem času so se zlasti povečale potrebe otrok, saj je mld. C. C. sedaj stara 14 let (ob izdaji sklepa o določitvi preživnine je bila stara 6 let) in so njene potrebe narasle na 640,00 EUR mesečno, mld. Č. Č. pa je sedaj star 10 let (ob izdaji sklepa o določitvi preživnine je bil star 2 leti) in so se njegove potrebe zvišale na 596,00 EUR mesečno.

10. Na podlagi ugotovitev, da so se potrebe otrok bistveno zvišale in da so se prihodki staršev rahlo zvišali, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju dejstva, da sta mld. otroka zaupana v varstvo in vzgojo njuni materi, na podlagi 197. člena DZ utemeljeno zvišalo preživnino za 87,24 EUR mesečno, t.j. iz 112,76 EUR mesečno na 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka.

11. Medtem ko ocenjena višina potreb otrok pritožbeno ni sporna, nasprotni udeleženec uveljavlja pritožbeni očitek zmotne uporabe materialnega prava, ker sodišče prve stopnje pri odločitvi o zvišanju preživnine ni upoštevalo zmožnosti zavezanca. Navedena pritožbena graja ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je ustrezno vzelo v ozir zmožnosti zavezanca, ko je (v 21. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) pravilno ugotovilo, da se je njegova plača v primerjavi z letom 2015 zvišala za okoli 100,00 EUR in sedaj znaša okoli 700,00 in 750,00 EUR neto mesečno, v mesecu juniju 2022 pa je tudi prejel regres v višini 1.076,74 EUR, da ima dve polnoletni hčerki iz prejšnje zveze, da je bil tudi ob izdaji sklepa o določitvi preživnine leta 2015 bil zavezan navedenima hčerkama plačevati 112,00 EUR mesečno vsaki (kot izhaja iz 6. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), da ima še dodatne prihodke, saj pomaga svoji partnerki A. A. pri razvozu hrane, del plače pa prejema od delodajalca tudi na roke. Nadalje je ugotovilo, da že 7 let živi v Celju pri svoji partnerki A. A., obenem pa je najemnik stanovanja v Šoštanju, za katerega plačuje najemnino v višini 180,00 EUR mesečno in obratovalne stroške v istem znesku, torej skupno 360,00 EUR mesečno. Sodišče prve stopnje je prav tako ustrezno upoštevalo izpoved nasprotnega udeleženca, da najemniško stanovanje v Šoštanju uporablja zgolj vsakih 14 dni, da si „spočije živce“ in da ga ima za primer, če ga partnerka A. A. prežene („potera“). Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da bo nasprotni udeleženec zmogel plačevati za 87,24 EUR mesečno za vsakega otroka zvišano preživninsko obveznost (v višini 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka), ker si bo poiskal dodaten zaslužek, kar je počel tudi do sedaj ne glede na zdravstvene težave (iste zdravstvene težave je imel leta 2015) oziroma ima še vedno možnost razmisliti o smiselnosti stroškov najemnega stanovanja v Šoštanju glede na to, da na tem naslovu biva zelo redko. Na koncu izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje tudi ustrezno pojasnilo, da bo nasprotni udeleženec dolžan kriti le 31 % stroškov za preživljanje mladoletne C. C. in 33% za preživljanje mladoletnega Č. Č. ter da bo glavnina bremena preživljanja na materi predlagateljev.

12. Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom preživninsko obveznost nasprotnega udeleženca zvišalo za skupno 174,48 EUR mesečno (t.j. 87,24 EUR za vsakega otroka), kar predstavlja znesek, ki je nižji od zneska mesečne najemnine v višini 180,00 EUR za najemniško stanovanje v Šoštanju, ki ga uporablja zgolj vsakih 14 dni, da si „spočije živce“ in ga ima za primer, če ga partnerka A. A. prežene. Dejstvo, da je zmožen plačevati najemnino v višini 180,00 EUR in približno toliko obratovalnih stroškov za najemniško stanovanje, ki ga uporablja le dvakrat mesečno, kaže na to, da bo zmožen plačevati tudi zvišano preživnino. Ker so starši dolžni potrebe otrok postaviti pred svoje potrebe, je tudi pritrditi sodišču prve stopnje, da bo nasprotni udeleženec v primeru svojih finančnih težav moral razmisliti o smiselnosti najema stanovanja v Šoštanju, če živi pri partnerki v Celju.

13. Neutemeljena je tudi pritožbena graja, da ima nasprotni udeleženec še neporavnane mesečne preživninske obveznosti v skupni višini 225,52 EUR mesečno za svoji že odrasli hčerki in da je sodišče prve stopnje to spregledalo. To dejstvo je sodišče prve stopnje ustrezno upoštevalo, ko je ugotovilo, da je nasprotni udeleženec navedene preživninske obveznosti imel že ob določitvi preživnine leta 2015, zato se v tem oziru okoliščine na strani nasprotnega udeleženca niso spremenile. Posledično obveznost plačevanja zapadlih preživnin navedenima hčerkama, ki sta sedaj že odrasli, ne predstavlja spremenjenih okoliščin v smislu 197. člena DZ.

14. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni pojasnilo, zakaj ni upoštevalo njegove izpovedi, ko je zanikal, da bi del plače od delodajalca dobival na roko. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi dejstva, da ima nasprotni udeleženec med 700,00 in 750,00 EUR neto mesečne plače in je zmožen plačevati najemnino in obratovalne stroške v višini 360,00 EUR mesečno za stanovanje v Šoštanju, v katerega pride le vsaka dva tedna, da si „spočije živce“, utemeljeno sklepalo, da mora imeti dodaten vir zaslužka in je v tem oziru poklonilo vero zakoniti zastopnici predlagateljev, da prejema od delodajalca denar tudi na roko in še dodaten zaslužek iz naslova prevoza hrane (kot izhaja iz 9. in 23. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Posledično so po oceni sodišča druge stopnje neutemeljeni pritožbeni očitki o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in da mu bo po plačilu preživnine v skupni višini 400,00 EUR za preživetje ostalo zgolj 200,00 EUR.

15. Pritožbene navedbe, da mu partnerka ni zavezana nuditi prebivališča, so nerelevantne, kajti iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (ki pritožbeno niso sporne) izhaja, da pri partnerki živi že 7 let, iz česar je mogoče sklepati, da je njuna zveza dlje časa trajajoča in stabilna, zato tudi po presoji sodišča druge stopnje potrebe po najemu stanovanja v Šoštanju, ki ga uporablja le vsaka dva tedna, ni.

16. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17. V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato sam nosi svoje pritožbene stroške. Ker je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristim otrok, je na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku, odločilo, da tudi predlagatelja sama krijeta svoje stroške odgovora na pritožbo.

1 B. Novak v B. Novak (ur), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 657; VSM Sklep III Cp 2/2023 z dne 09.02.2023, VSL Sklep IV Cp 1998/2022 z dne 11.01.2023, VSL Sklep IV Cp 1545/2022 z dne 03.11.2022. 2 V skladu z navedeno določbo je sodišče v primeru, če starša ne živita več živela skupaj in se sporazumeta o preživljanju skupnih otrok, o tem izdalo sklep. 3 V začetku leta 2015 cca. 800,00 EUR mesečno, konec leta 2022 pa cca. 1.000,00 EUR mesečno. 4 V začetku leta 2015 je imel plače 624,EUR mesečno, konec leta 2022 pa med 700,00 in 750,00 EUR mesečno.