Jedro

Po 3. točki tretjega odstavka 591. člena ZGD-1, ki jo je treba uporabiti v skladu s prvim in drugim odstavkom 618. člena ZGD-1, je pravna posledica spojitve tudi ta, da preidejo pravice tretjih na deležih prevzete družbe na deleže prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zaradi spojitve. Zastavna pravica je zato po samem zakonu prešla na sporni poslovni delež subjekta vpisa kot prevzemne družbe.

Zaradi omenjenih materialnopravnih statusnih preoblikovanj (spojitve družb), vpisana zastavna pravica sama po sebi ni mogla kar prenehati le zato, ker ni bila povzeta v notarskem zapisu pri spojitvi vseh družb.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep registrskega sodišča potrdi.

Obrazložitev

1. Registrsko sodišče je po predlogu X. banke d. d. (v nadaljevanju: predlagatelj) z izpodbijanim sklepom pri subjektu vpisa v sodni register, pri poslovnem deležu pod zaporedno številko 257513, osnovnem vložku: 945.799,0 EUR, v odstotku 100 % imetnika Z. S., vpisalo naslednjo obremenitev: "Vpiše se zastavna pravica in zaznamuje neposredna izvršljivost v korist upnika Y. banke d. d., 1000 Ljubljana za zavarovanje denarne terjatve po pogodbi o dolgoročnem evrskem posojilu št. 240-51-504595 z dne 9. 6. 2008 za znesek 2.000.000,00 EUR s pp, povzete v notarski zapis SV 250/2008 notarke K. G. iz Nove Gorice z dne 12. 6. 2008.“ Bistveni razlogi za odločitev registrskega sodišča so, da je registrsko sodišče s sklepom Srg 2017/51247 z dne 21. 12. 2017 v sodni register vpisalo spojitev družb G. d. o. o., C. d. o. o. in M., d. o. o., v novo družbo E. d. o. o. V prilogah notarja, ki so bile podlaga za vpis spojitve, ni bilo podatka o obremenitvi poslovnega deleža družbe G. d. o. o. z zastavno pravico v korist banke Y. d. d. (sedaj X. banka d. d). Zato je sodišče tedaj vpisalo spojitev družb v novo družbo, brez vpisa obremenitve poslovnega deleža z zastavno pravico.

Na predlog predlagatelja je sodišče z izpodbijanim sklepom naknadno vpisalo v sodni register obremenitev 100% poslovnega deleža imetnika Z. S. novo nastale družbe E. d. o. o. 2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil Z. S. Ker je bil z izpodbijanim sklepom njegov poslovni delež z vpisom zastavne pravice v korist predlagatelja obremenjen, je oseba katere pravni interes je bil z izpodbijano sodno odločbo prizadet. Zato ima položaj udeleženca v postopku (prvi odstavek 17. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju: ZSReg).

Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v nov postopek. Smiselno je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP). Bistveni pritožbeni razlogi so, da je bil pred spojitvijo z E. d. o. o., kapitalski delež G. d. o. o. sicer nesporno obremenjen z navedeno zastavno pravico. Kot kupec 100 % poslovnega deleža v E. pa se ne strinja s kakršnimkoli naknadnim vpisom zastavnih pravic na poslovnem deležu. Poslovni delež je namreč kupil od T. brez obremenitev. Naknadni vpisi obremenitev kršijo njegove ustavne pravice. Vpis zastave je bil ves čas javen in zato ne more prevzeti nobenih obveznosti.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril in sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

Uvodno o zgodovini vpisov zastavne pravice v sodni register pri pravnih prednikih E. d. o. o. (subjekta vpisa)

5. Iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra za družbo G. d. o. o. izhaja naslednje: I. d. o. o. in T. sta kot družbenika G. d. o. o., 16. 6. 2008 za zavarovanje denarne terjatve po pogodbi o dolgoročnem evrskem posojilu št. 240-51-504595 z dne 9. 6. 2008 za znesek 2.000.000 EUR s pp, povzete v notarski zapis SV 250/2008 notarke K. G. iz Nove Gorice z dne 12. 6. 2008, zastavila vsak svojo polovico poslovnega deleža v korist upnika Y. d. d. z zaznambo neposredne izvršljivosti v njegovo korist. Družba G. d. o. o. je bila 21. 12. 2017 po Pogodbi o spojitvi, opr. št. SV 730/17 z dne 13. 12. 2017 v novo družbo E. d. o. o., izbrisana iz sodnega registra. Pri spojitvi sta bili kot prevzeti družbi udeleženi tudi C. d. o. o. in M. d. o. o. Edini družbenik subjekta vpisa je ostala družba T. 25. 1. 2018 pa je bil prenesen poslovni delež družbenika T. v družbi E. d. o. o. na udeleženca na podlagi Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža družbenika T. udeležencu SV 54/18 z dne 24. 1. 2018. Pravna narava zastavne pravice in konkretni primer

6. V skladu s prvim odstavkom 47. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba) je bila pred spojitvijo družbe G. d. o. o. kot prevzete družbe v subjekt vpisa kot prevzemne družbe, pri 100 % poslovnem deležu družbe G. d. o. o., še vpisana zastavna pravica

7. Po 3. točki tretjega odstavka 591. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1), ki jo je treba uporabiti v skladu s prvim in drugim odstavkom 618. člena ZGD-1 je pravna posledica spojitve tudi ta, da preidejo pravice tretjih na deležih prevzete družbe na deleže prevzemne družbe, ki se zagotavljajo zaradi spojitve. Zastavna pravica je zato po samem zakonu prešla na sporni poslovni delež subjekta vpisa kot prevzemne družbe.

8. Pravnih učinkov zastavne pravice ZGD-1 ne ureja. Zato je po oceni sodišča druge stopnje treba za prenos zastavne pravice obremenjenega poslovnega deleža družbenika pri materialnih statusnih preoblikovanjih, uporabiti smiselno še drugi odstavek 142. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) o zastavni pravici na nepremičninah. Slednje stališče sodišče druge stopnje izpeljuje iz določbe 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), po kateri se za prodajo deleža smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine. Temu je namreč v končni fazi namenjeno zavarovanje upnika na poslovnem deležu družbe.

9. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje v zemljiški knjigi (smiselno sodnem registru) in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice (poslovnega deleža) na zastavljeni nepremičnini (poslovnem deležu).

10. Pogoji za izbris zastavne pravice so izpolnjeni le tedaj, če je predlogu (za izbris) priložena overjena izjava imetnika te pravice, ki dovoljuje njen izbris, ali pravnomočna sodba, s katero je sodišče odločilo, da je ta pravica prenehala (drugi odstavek 47. člena Uredbe). Zastavna pravica na poslovnem deležu družbe G. d. o. o. bi lahko prenehala v zvezi z drugim odstavkom 47. člena Uredbe na podlagi katerega izmed razlogov, ki so navedeni v drugem odstavku 154. člena SPZ, ki bi se lahko smiselno uporabljal tudi za prenehanje zastavne pravice na poslovnem deležu družbe.1

11. Iz podatkov spisa izhaja, da v registrskem postopku ni bilo predlagano nobeno od navedenih procesnih dejanj. Zato zaradi omenjenih materialnopravnih statusnih preoblikovanj, vpisana zastavna pravica sama po sebi, ni mogla kar prenehati le zato, ker ni bila povzeta v notarskem zapisu pri spojitvi vseh družb. Registrsko sodišče je zato materialnopravno pravilno odločilo, ko je predlogu ugodilo in pri poslovnem deležu udeleženca kot kupca družbe T. in s tem 100% družbenika subjekta vpisa, vpisalo navedeno zastavno pravico v korist predlagatelja.

12. Obligacijskopravnih razmerij ter zahtevkov, ki lahko iz teh izvirajo, to je glede nakupa poslovnega deleža udeleženca brez obremenitve in da bi bila njegova odločitev o nakupu drugačna, če bi bila sporna zastavna pravica v sodnem registru (še) vpisana, ne more vplivati na odločitev registrskega sodišča v tem pritožbenem postopku. Udeleženec je v pritožbi sam poudaril, da je bil poslovni delež G. d. o. o. pred spojitvijo s subjektom vpisa nesporno obremenjen z zastavno pravico predlagatelja. Ta podatek je tudi izhajal iz javno objavljenih podatkov sodnega registra za navedeno družbo. Če pa je bil pri nakupu poslovnega deleža v subjektu vpisa, to je družbe T., udeleženec kakorkoli oškodovan, to ni predmet presoje v navedenem registrskem postopku, ampak bo moral morebitno škodo uveljavljati v drugih postopkih. Zato mu v registrskem postopku niso bile kršene nobene ustavne pravice.

13. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 37. členom ZNP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).

1 Drugi odstavek 154. člena SPZ določa: (1) če dolžnik plača terjatev, ki je z njo zavarovana; (2) če terjatev, zavarovana s hipoteko, preneha; (3) če se hipotekarni upnik odreče hipoteki; (4) če je ista oseba postala lastnik nepremičnine in imetnik hipoteke na tej nepremičnini; (5) če hipoteka s potekom časa ugasne; (6) če se zastavljena stvar proda za poplačilo zavarovane terjatve. Četrti odstavek 154. člena SPZ pa določa: Če je po kakršnemkoli naslovu lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine prejel v nadomestilo drugo nepremičnino, preide hipoteka na to nepremičnino.