Jedro

Ker je od pravilnosti vročitve sodbe odvisna njena pravnomočnost in vse s tem zvezane posledice (izvršljivost), mora biti stranki omogočeno, da v primeru nepravilne vročitve z ustreznim pravnim sredstvom izpodbija klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti ter z njo zvezane pravne posledice. Mora ji biti torej omogočeno dokazovanje, da vročitev iz takega ali drugačnega razloga ni bila pravilno opravljena. Ker je sodišče dokazne predloge za zaslišanje, s katerimi je toženec skušal izpodbiti domnevo o perfektnosti vročitve, zavrnilo, mu je s tem onemogočilo izjavljanje v postopku. Obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP se nanaša na kršitve, ki so nastale v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa na kršitve, ki se nanašajo (zgolj) na vročitev sodbe in so vplivale na možnost vložitve pritožbe. Ta se lahko sanira z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj zaradi napake pri vročanju še ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, zaradi česar odločba še ni pravnomočna.

Izrek

I.Pritožbi zoper sklep z dne 30. 12. 2025, redna št. 21, se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.Pritožba zoper sklep z dne 30. 12. 2025, redna št. 20, se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 30. 12. 2025, redna št. 21, se pridrži za nov postopek. Drugi toženec sam krije svoje pritožbene stroške v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 30. 12. 2025, redna št. 20.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom z dne 30. 12. 2025 (redna št. 21) je sodišče zavrnilo predlog drugega toženca za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe z dne 20. 2. 2013. Z drugim izpodbijanim sklepom z istega dne (redna št. 20) pa je zavrglo njegov predlog za obnovo postopka.

2.Zoper oba sklepa se pritožuje drugi toženec in višjemu sodišču predlaga, da pritožbama ugodi ter izpodbijana sklepa spremeni tako, da njegovemu predlogu ugodi oziroma podredno, da izpodbijana sklepa v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, stroške postopka pa naloži v plačilo tožeči stranki. Pritožba zoper sklep o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe (redna št. 21) je utemeljena, pritožba zoper sklep o predlogu za obnovo postopka (redna št. 20) pa ni utemeljena. Glede pritožbe zoper sklep o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe (sklep z dne 30. 12. 2025, redna št. 21)

3.Tožnica je v letu 2012 vložila tožbo zoper toženca kot poroka, zaradi plačila denarne terjatve 374.467,34 EUR s pripadki. Sodba z dne 20. 2. 2013 je glede na podatke v sodnem spisu postala pravnomočna 13. 3. 2013. Drugi toženec je vložil predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, v katerem trdi, da mu sodba nikoli ni bila vročena in da se je z njo seznanil šele v izvršilnem postopku. Trdi, da na naslovu, kamor mu je sodišče leta 2013 vročalo sodbo, ni prebival že od leta 2010.

4.Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da je bila sodba drugemu tožencu osebno vročena, prav tako sta mu bili osebno vročeni tožba ter vabilo na zaslišanje. Na obe navedeni pisanji je odgovoril in v uvodu vloge kot svoj naslov navedel naslov, kamor mu je sodišče vročalo tudi sodna pisanja (A. 31, B.). Zaključilo je, da so bila drugemu tožencu sodna pisanja osebno vročena in da je tudi sam sodeloval v postopku pred sodiščem prve stopnje tako, da je na pisanja odgovoril, med postopkom pa ni sporočil drugačnega naslova za vročanje. Zato je njegov predlog zavrnilo.

5.V pritožbi pritožnik sodišču prve stopnje očita, da je s prejemom izpodbijanega sklepa prvič izvedel,1 da obstoji podpisana vročilnica glede osebne vročitve sodbe, glede katere mu ni bilo omogočeno, da se izjavi. Trdi, da podpis na vročilnici ni njegov ter da mu sodišče teh pisanj ni moglo vročati, saj tam sploh ni živel. Iz enakega razloga tudi ni moglo opraviti nadomestne vročitve članu njegovega gospodinjstva.

6.Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti služi kot dokazilo o obstoju pravno pomembnih dejstev za izvršilni postopek. Dokazuje pogoj za dovolitev izvršbe, ki je perfektnost izvršilnega naslova v času njegove izdaje. Izvršilni naslov postane perfekten praviloma, ko je sodna odločba pravnomočna (kadar je pravnomočnost pogoj za izvršljivost sodne odločbe) in je potekel rok za izpolnitev obveznosti, ki je dolžniku s to sodno odločbo naložena (prim. 19. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti (ki ga določa drugi odstavek 42. člena ZIZ) je namenjen odpravi napak pri vročanju sodbe oziroma odpravi napak sodišča prve stopnje pri izdaji potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti (ker je npr. spregledalo pravočasno vloženo pritožbo).

7.V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je bila sodba drugemu tožencu osebno vročena (podpisana vročilnica v sodnem spisu), to ugotovitev pa je dodatno podprlo s tem, da je drugi toženec sodeloval v postopku (2 vlogi) in je v vlogah tudi sam navajal naslov, kamor mu je sodišče vročalo. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa se ni opredelilo do njegovih trditev, da na tem prebivališču že dalj časa sploh ni bival.

8.Vročitev (tako neposredna osebna kot nadomestna ali fiktivna) se lahko veljavno opravi samo na naslovu dejanskega bivališča naslovnika. Toženec je v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti navajal, da na naslovu A. 31, B., ne prebiva že od leta 2010, ko se je preselil na drug naslov (C. 36, D.), sedaj pa prebiva na drugem naslovu v D. V dokaz teh trditev je predložil pisne izjave prič in predlagal tudi njihovo ter svoje zaslišanje, s čimer je želel dokazati, da na naslovu, kjer se je vročala sporna sodba, v času vročanja ni več prebival, ker je prebival drugje.

9.Sodišče prve stopnje je te dokaze zavrnilo, sklicujoč se na listine v spisu, iz katerih domnevno izhaja, da je toženec v postopku ne le prejemal sodna pisanja, ampak tudi sodeloval z vlogami. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je takšna odločitev vsaj preuranjena. Ker je od pravilnosti vročitve sodbe odvisna njena pravnomočnost in vse s tem zvezane posledice (izvršljivost), mora biti stranki omogočeno, da v primeru nepravilne vročitve z ustreznim pravnim sredstvom izpodbija klavzulo pravnomočnosti in izvršljivosti ter z njo zvezane pravne posledice. Mora ji biti torej omogočeno dokazovanje, da vročitev iz takega ali drugačnega razloga ni bila pravilno opravljena. Toženec je to skušal dokazati s pisnimi izjavami prič in predlogom za njihovo (ter svoje) zaslišanje. Ker je sodišče dokazne predloge za zaslišanje, s katerimi je toženec skušal izpodbiti domnevo o perfektnosti vročitve, zavrnilo, mu je s tem onemogočilo izjavljanje v postopku. Opiranje zgolj na vročilnice in druge dokaze v spisu ne zadošča, ker mora sodišče o obstoju pravno odločilnih dejstev (tako materialnih kot procesnih) odločati na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Četudi ni mogoče zanikati, da so podpisane vročilnice in vloge v spisu lahko močan indic, da je bil toženec s postopkom seznanjen,2 pa bi sodišče prve stopnje moralo, zaradi varovanja toženčeve pravice do izjave, slednjemu omogočiti tudi dokazovanje nasprotnega z zaslišanjem prič in strank.

10.Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz sodnega spisa izhaja, da so si podpisi na vročilnicah za oba toženca podobni, hkrati pa se razlikujejo s tistimi na vlogah tožencev. Na vročilnici za tožbo je navedeno poleg podpisa v oklepaju "oče", na ostalih vročilnicah pa je zgolj podpis, ki je za oba toženca zelo podoben. Tudi podpisi na vlogah, ki naj bi jih vložil drugi toženec osebno, so vsakokrat drugačni. Navedeno, ob upoštevanju pritožnikovih trditev, lahko vzbuja dvom v pravilnost vročanja. Zastavlja pa se tudi vprašanje, ali je prvi toženec (oče) drugega toženca (svojega sina) seznanil s postopkom - in če ga ni, zakaj.

11.Po oceni višjega sodišča dejansko stanje ni bilo v celoti razjasnjeno že s podatki, ki izhajajo iz spisa in je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagal drugi toženec. Zgolj iz vročilnic v spisu ni mogoče z gotovostjo zaključiti, da je bila sodba drugemu tožencu osebno vročena, oziroma ali in kdaj se je z njo dejansko seznanil. Glede na posledice, ki jih ima pravnomočna sodba, je odločilnega pomena, da so odstranjeni vsi dvomi o tem, ali je bila vročitev sodbe pravilno opravljena, zato bi sodišče prve stopnje tožencu moralo omogočiti dokazovanje, da na spornem naslovu v spornem času ni prebival.

12.Zato je višje sodišče izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj v novem postopku, ob upoštevanju predhodno navedenih dejstev, ki izhajajo iz sodnega spisa in trditev drugega toženca, ugotovi, ali je bila vročitev sodbe drugemu tožencu skladna z določili ZPP. Glede na okoliščine primera višje sodišče samo ne more dopolniti postopka, saj bosta le tako strankam zagotovljeni pravica do dvostopenjskega sojenja in učinkovita pravica do pritožbe, razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pa po oceni pritožbenega sodišča tudi ne bo povzročila hujše kršitve pravic strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Glede pritožbe zoper sklep o predlogu za obnovo postopka (sklep z dne 30. 12. 2025, redna št. 20)

13.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da predlog za obnovo postopka ni dovoljen, ker se obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP nanaša le na kršitve, ki so nastale v postopku do izdaje sodne odločbe in se vsebinsko nanašajo na kršitve pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem. Izhaja iz stališča, da je drugi toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje sodeloval, saj je vložil odgovor na tožbo in dopis. Pojasni, da se pravne posledice nepravilne vročitve sodne odločbe lahko sanirajo z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti. Nepravilna vročitev sodbe ne pomeni obnovitvenega razloga, toženec pa je svoj predlog opiral izključno na trditve o nepravilni vročitvi sodbe (ne pa tudi tožbe, vabila), zato je sodišče njegov predlog štelo kot nedovoljen.

14.Pritožnik sodišču prve stopnje očita, da mu z opustitvijo vročitve sodbe ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in mu je bila s tem odvzeta možnost vložiti pritožbo, kar predstavlja obnovitveni razlog, o katerem bi moralo sodišče meritorno odločiti.

15.Formalni predpostavki postopka obnove sta pravnomočnost odločbe, ki se izpodbija, in pravočasnost vložitve predloga za obnovo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP nanaša na kršitve, ki so nastale v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa kršitve, ki se nanašajo (zgolj) na vročitev sodbe in so vplivale na možnost vložitve pritožbe. Ta se lahko sanira z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj zaradi napake pri vročanju še ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, zaradi česar odločba še ni pravnomočna.3

16.Ker pritožnik v predlogu in pritožbi trdi samo, da mu ni bila vročena sodba (ne pa tudi ostala pisanja v postopku), je pravno sredstvo, ki je namenjeno sanaciji napak pri vročanju sodbe, predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti in ne obnova postopka. Obnova se namreč lahko predlaga le zoper pravnomočno končan postopek, to pa pomeni, da bi mu morala biti sodba (pravilno) vročena.

17.Glede na navedeno pritožba zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka ni utemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

18.Na podlagi tretjega odstavka 165. člena je sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep o razveljavitvi klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti pridržalo za končno odločbo. Odločitev o stroških v zvezi s pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka pa temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker drugi toženec s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Iz spisa ni razvidno, da bi pritožnik ali njegov pooblaščenec odvetnik pred vložitvijo obeh izrednih pravnih sredstev sploh vpogledala v pravdni spis.

2Pritožbeno sodišče opozarja tudi na šesti odstavek 139. člena ZPP, ki določa, da se na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati stranka, ki je kljub tem kršitvam pisanje prejela oziroma bila z njim seznanjena.

3Tako tudi sodna praksa na primer: sklep VSRS II Ips 243/2010, sklep VSM I Ip 447/2024, sklepa VSL I Cp 337/2013 in I Cp 3256/2009.