Jedro

Za odločanje o stikih z otroki, ki so v rejništvu, je pristojno sodišče in ne center za socialno delo.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje o predlogih predlagateljice. Predlog za določitev stikov, predlog za začasno odredbo o stikih in začasno odredbo o odstranitvi hčere predlagateljice iz rejniške družine je zavrglo. Odločilo je še, da bo zadeva po pravnomočosti sklepa odstopljena v nadaljnje reševanje Centru za socialno delo Ljubljana Moste Polje.

Zoper sklep sta se pritožili predlagateljica in nasprotna udeleženka.

Predlagateljica uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se sodišče prve stopnje napačno sklicuje na Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti - ZIRD, ne omeni pa določil Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki v 106. in 106a členu izrecno ureja stike med starši in otroci. 106. člen ZZZDR izrecno določa, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, oziroma druga oseba, pri kateri otrok živi, opustiti vse, kar otežuje in onemogoča otrokove stike. Če sporazuma o stikih ni, lahko starša predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. Če sodišče ugotovi, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, predlog zavrne. Tudi v primeru, ko gre za stike med otrokom in drugimi osebami, s katerimi je otrok družinsko povezan in nanje osebno navezan, odloča o stikih, v primerih ko ni soglasja niti ob pomoči CSD, sodišče v nepravdnem postopku, razen tedaj, ko se odloča o stikih hkrati s sporom o varstvu in vzgoji otrok. ZIRD izrecne procesne določbe o odločanju o stikih med otroci v rejništvu in starši nima. 26. člen tega zakona, na katerega se sklicuje sodišče, predstavlja materialno pravno podlago, ki bi jo sodišče moralo upoštevati ob meritornem reševanju zadeve. Nesprejemljivo je, da bi le o stikih z otroci, ki so v rejništvu, odločal CSD. Otrokova pravica do stika s starši je enako močna in enako pomembna kot v primeru, če živi pri drugem od staršev oziroma pri tretji osebi. Namen spremembe ZZZDR, ki je uredil odločanje o pravici do stikov v nepravdnem postopku, je bil ravno v tem, da se tako pomembna otrokova pravica čim bolj učinkovito zavaruje, kar je možno le v okviru sodnega postopka. Otroci v rejništvu glede varovanja te pravice ne morejo biti v drugačnem položaju kot tisti, ki živijo pri starših. Tako razlikovanje bi pomenilo kršitev 22. in 23. člena Ustave RS, ki zahtevata, da se bistveno enaki položaji rešujejo na enak način. ZIRD v prehodnih določbah tudi ni razveljavil členov ZZZDR, ki govorijo o pravici do stikov in o načinu uveljavljanja te pravice.

Nasprotna udeleženka uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve pravdnega postopka po I. odst. 339. člena ZPP. V obrazložitvi pritožbe opozarja na določbo I. odst. 106a člena ZZZDR, ki določa, da ima otrok pravico do stikov tudi z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan in nanje osebno navezan, razen če je to v nasprotju z otrokovo koristjo. Med druge osebe gotovo sodijo tudi rejniki. Če do sporazuma ne pride niti ob pomoči centra za socialno delo odloči o stikih sodišče v nepravdnem postopku, razen kadar odloča o stikih skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok. Ker se predlagateljica in nasprotna udeleženka o stikih ne moreta dogovoriti, je za rešitev vprašanja stikov pristojno sodišče. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je odločitev o sodni nepristojnosti oprlo na določbe Zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljnjem besedilu ZIRD, Ur.l. RS, št. 110/2002), ki pa ne urejajo oziroma določajo organa, ki je pristojen odločati o stikih, ampak vsebujejo le materialnopravne določbe o obveznostih rejnika in centra za socialno delo (v nadaljnjem besedilu CSD), če je otrok dan v rejništvo. Nobena od določb, ki jih je sodišče v obrazložitvi sklepa citiralo in tudi katera od drugih določb ZIRD ne predpisuje, da bi o stikih staršev in otrok, ki so v rejništvu, odločal center za socialno delo ne pa sodišče, kot velja za vse druge mladoletne otroke. Pritožbi pravilno opozarjata, da ZZZDR zagotavlja tako otroku kot tudi staršem pravico do medsebojnih stikov (1. odst. 106. člena ZZZDR), otrok pa ima pravico do stikov tudi z drugimi osebami, s katerimi je družinsko povezan ali je nanje osebno navezan (1. odst. 106.a člena ZZZDR). Zakon predpostavlja, da se otrok in starši ter druge osebe glede stikov sporazumejo. Če pa do sporazuma glede stikov ne pride, pa zakon v 2. odst. 106.a člena ZZZDR CSD pooblašča, da zainteresiranim osebam nudi strokovno pomoč. V 3. odst. 106.a člena ZZZDR je predpisano, da v primeru, če niti ob pomoči CSD ne pride do sporazuma, o stikih odloča sodišče v nepravdnem postopku. Navedena ureditev velja za vse otroke, tudi tiste, ki so v rejništvu.

Okoliščina, da je otrok v rejništvu povzroči le, da mora predlagatelj, ki zahteva ureditev stikov, predlog vložiti zoper rejnika, pri katerem je otrok.

S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da predlogi predlagateljice ne sodijo v sodno pristojnost in v posledici predloge zavrglo je napačno uporabilo določbo 18. člena ZPP, ker pri odločitvi ni upoštevalo citiranih specialnih določb ZZZDR. S tem je predlagateljici in tudi nasprotni udeleženki odvzelo možnost obravnavanja v sodnem postopku (8. točka 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku), kar je pritožbenemu sodišču narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.